Vsak oborožen spopad poleg uničevanja človeških življenj in infrastrukture povzroča tudi ogromno škodo okolju.
Vojna je slaba. Slaba je za ljudi in slaba je za okolje. Ob koncu leta 2023 je delovna skupina Ukraine War Environmental Consequences (UWEC), ki že od začetka vojne v Ukrajini beleži njene okoljske posledice, objavila svoje letno poročilo. To ponovno potrjuje, da vsak oborožen spopad poleg uničevanja človeških življenj in infrastrukture povzroča tudi ogromno škodo naravnim habitatom in kmetijski krajini, ki običajno ni del dnevnega medijskega poročanja.
Člani delovne skupine ob tem opozarjajo, da je večino podatkov o okoljskih posledicah ruske invazije na Ukrajino trenutno možno pridobiti zgolj prek satelitskih posnetkov in drugih javno dostopnih virov, kar zahteva posebno pozornost zaradi številnih lažnih novic, ki so postale običajna prvina vojnega dogajanja. Največjo težavo predstavlja nedostopnost podatkov iz ozemelj, ki jih je okupirala Rusija, saj lahko znanstveniki le ugibajo, kaj se dogaja na primer v Askaniji-Novi, enemu največjih vzhodnoevropskih naravnih rezervatov.
Vseeno pa lahko zapišemo, da so v tem obdobju različni viri zabeležili na tisoče primerov onesnaženja zraka, vode in tal ter s tem izjemno negativne učinke na številne ekosisteme in biodiverziteto v Ukrajini, pa tudi v sosednjih državah. Poročajo o gozdnih požarih, deforestaciji, preoblikovanju različnih terenov v minska polja, zastrupljanju vode in prsti ter mnogih drugih procesih, ki vplivajo na prostoživeče živali in rastline ter uničujejo naravne habitate, tudi zaščitene. Okoljski program Združenih narodov (UNEP), ki na prošnjo ukrajinske vlade ocenjuje okoljski vpliv trajajoče vojne, je izpostavil, da se država že sooča z večplastno krizo, ki bo trajala še dolga leta. Ta je povezana z izpostavljenostjo kemikalijam in številnim drugim onesnaževalcem, orožju in vojni opremi ter s škodo na infrastrukturi za oskrbo z gorivom, industrijski in komunalni infrastrukturi ter infrastrukturi za preskrbo z vodo in elektriko.
Obenem pa je zaradi vojaških operacij ogrožena tudi oskrba s hrano. Fizična degradacija prsti, na kateri težko orožje pušča trajne posledice ter kemijski onesnaženosti zaradi min in drugega orožja, sta ogrozili milijone hektarov ukrajinske zemlje. Vendar pa otežena preskrba z osnovnimi živili ni težava le za Ukrajino, ampak ima globalen vpliv. V devetdesetih letih 20. stoletja je namreč ta država postala ena vodilnih izvoznic žita. Ta status skuša ohraniti navkljub vojni, zaradi česar smo izpostavljeni pretresom na evropskem prehranskem trgu, ki kažejo, kako je dostop do hrane v sodobnem svetu odvisen od različnih geopolitičnih dogodkov. Tako so denimo 6. junija 2023, ko so ruske sile razstrelile jez hidroelektrarne Kakhovka na Dnepru, cene žita zrasle v manj kot dveh tednih.
Ta dogodek tudi drugače dobro ponazarja obseg škode, ki jo vojna povzroča okolju. Satelitski posnetki so pokazali, da je bilo v tem dogodku poplavljenih več kot 7.000 hektarjev zemlje na levem bregu reke, na desnem bregu pa naj bi bilo uničenih 100.000 ton pridelkov. Hkrati je poplava terjala številna življenja ljudi, domačih in prostoživečih živali ter uničila mnoge naravne habitate. Kot vselej pri poplavah takšnih razsežnosti, je voda s sabo odnesla vse, na kar je naletela na svoji poti. Tako so poročali tudi o 150 tonah toksičnih industrijskih maziv, onesnaževanju zaradi poplavljenih greznic in bencinskih črpalk, pesticidov in drugih kemičnih spojin ter odplavljenih min. Te snovi je skupaj z ogromno količino sladke vode v Dnepru odneslo proti Črnemu morju.
Zebeleženo je bilo na tisoče primerov onesnaženja zraka, vode in tal, ki imajo izjemno negativne učinke na številne ekosisteme in biodiverziteto v Ukrajini.
Danes je na srečo znano, da negativne posledice razstrelitve jezu Kakhovka niso bile tako katastrofalne, kot je izgledalo na začetku. Študija, ki so jo opravili jeseni 2023, je pokazala, da je Črno morje bolj ali manj absorbiralo šok, ki sta ga povzročila onesnaženje in desalinacija zaradi vdora sladke vode. Zato so nekatere organizacije celo začele s pritiski za ohranitev stanja oziroma vrnitev Dnepra v naravno strugo, saj bi po njihovem mnenju ponovna izgradnja hidroelektrarne terjala prevelik okoljski davek.
Onkraj tega dogodka imajo vojne aktivnosti v Črnem morju nenehen negativen učinek na morske ekosisteme. Ocenjujejo, da se je okoljsko breme v tem morju zelo povečalo od začetka vojne, saj na onesnaženost vode poleg aktivnosti v samem morju vplivajo tudi kemični izpusti v druge velike reke, kot sta Donava in Don. Zaradi neposrednih učinkov vojne tako trpijo številne živalske vrste in drugi organizmi. Za primer lahko navedemo, da so med januarjem in oktobrom 2022 strokovnjaki iz različnih držav, ki imajo dostop do Črnega morja, poročali o okrog 1000 smrtih črnomorskih delfinov in pliskavk. Ti umirajo še naprej, znanstveniki pa raziskujejo, v kakšni meri gre njihove smrti pripisati akustični travmi, ki jih povzročajo podmornice in drugi vojaški stroji.
Ukrajina naj bi sicer že od začetka zasedbe iskala različne možnosti za tožbo proti Rusiji zaradi ekološke škode oziroma ekocida. A poleg tega, da ti postopki še niso zares ustaljeni, to zaradi nadaljevanja vojne, ki ji ne vidimo konca, različnim bitjem, ki so zajete v predponi eko, dandanes čisto nič ne pomaga.
Prispevek je bil napisan za oddajo Kilavo seme – oddajo o vrtnarjenju, kmetijskih politikah, okolju in skvotiranju, ki jo na Radiu Študent mesečno pripravlja kolektiv Kilavo Seme, ki med drugim redno sodeluje s tovariškim kolektivom Zadruga urbana. Komentar je bil objavljen v oddaji 19. januarja 2024, ki jo lahko v celoti poslušate na spodnji povezavi:
