Učiteljstvo, študentstvo, profesorji in ostali delavci nadaljujejo proteste proti sodelovanju izobraževalnih institucij z Izraelom.
V juliju se je tako na osnovnih šolah kot na univerzah odvila serija aktivnosti, s katerimi so različni deli teh institucij zavzeli aktivno stališče proti genocidu, ki ga v Gazi še naprej izvaja Izrael.
Kritično so se postavili tudi proti vodstvom teh institucij pri nas, ki imajo v rokah vzvode, da bi nasprotovanje razčlovečenju ljudi v Palestini podprli s konkretnimi dejanji. Ravno tišina in prazne besede v primeru genocida pomenijo pasivno podporo in sostorilstvo.
Učiteljstvo: ustavite genocid in sodelovanje z okupatorjem!
V začetku julija je skupina šolnikov v javnem pismu obsodila genocid v Gazi in od slovenskih politikov, odločevalcev in vseh, ki imajo kakršenkoli vpliv, zahtevala, da “odločno in ostro obsodijo ravnanje izraela in ZDA ter naredijo vse, kar je v njihovi moči, da ustavijo nadaljnjo morijo”.
Pobuda je nastala avtonomno med učiteljstvom ene izmed osnovnih šol v Ljubljani in hitro dobila podporo v številnih drugih šolah po Sloveniji. Javno pismo je podpisalo več kot 120 zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, ki so izpostavile, da se z vsakim dnevom molka in neaktivnosti normalizira človeški pekel, ki ga v Palestini ustvarja Izrael.
Poudarili so tudi univerzalnost pravice do dostojanstvenega življenja in izobrazbe ter zavrnile etnonacionalizem in rasizem kot sili, ki uničujeta in iztrebljata: “Če nam je res mar za življenja in kakovostno prihodnost otrok, ne smemo delati razlik na podlagi vere, porekla ali državljanstva”.
Akcija šolnikov je jasno pokazala, da se lahko kdorkoli izmed nas, kjerkoli živi, dela in deluje, aktivno postavi proti grozotam, ki jih proizvaja in podpira dominantni sistem v Gazi in drugod. Tudi šolniki so poudarili, da je javno pismo orodje za nadaljnje povezovanje in organiziranje delavstva v izobraževanju in vzgoji.
Študentstvo: Nič tišine do svobodne Palestine!
Že konec junija je študentska skupina, ki se organizira v solidarnosti z ljudmi v Palestini, s protestno akcijo pred stavbo Univerze v Ljubljani izrazila nestrinjanje, da “Univerza kot avtonomna izobraževalna institucija sodeluje z akterji, ki izvajajo genocid ter poglabljajo militarizacijo in neenakosti v družbi”.
Univerza v Ljubljani namreč kljub zavezam vodstva ob lanskoletni protestni zasedbi FDV, da bodo tovrstna sodelovanja prekinili, še naprej sodeluje z izraelskima univerzama Bar Ilan in Tel Aviv. S prvim januarjem pa je po poročanju Radia Študent sprejela sodelovanje tudi na projektu SPARKLE, pri katerem med drugimi izraelskimi inštituti sodelujeta tudi Technion in Weizmann. Oba sta tesno povezana z orožarsko industrijo in vojsko ter neposredno vpletena v genocid v Gazi.
Tako študentstvo v akciji kot Radio Študent so opozorili tudi na sodelovanje slovenskih univerz in drugih ustanov z izraelskimi univerzami, raziskovalnimi institucijami in podjetji v sklopu programa Obzorje Evropa.
O sodelovanju slovenskih univerz z izraelskimi institucijami je podrobno poročal Radio Študent:
★ Akademski bojkot? EU could never (19.6.2025)
Vodstvo ljubljanske univerze se je na navedbe in proteste ponovno odzvalo v birokratskem jeziku, kar ne moremo opredeliti drugače kot nadaljevanje sprenevedanja. V svojem odzivu so namreč pojasnili, da “UL ni podpisala nobene pogodbe o sodelovanju v projektu SPARKLE”, a da pri projektu “kot pridružena članica brez podpisane pogodbe in brez finančnih sredstev” sodeluje Fakulteta za matematiko in fiziko UL, in sicer prek sodelovanja z Institutom »Jožef Stefan«.
Profesorji: Zahtevamo konkretne korake Univerze!
Ta teden je zahteve študentstva po prekinitvi institucionalnih povezav domačih univerz z institucijami v Izraelu okrepila tudi množica profesorjev in drugih zaposlenih na ljubljanski univerzi. Na rektorja, prof. dr. Gregor Majdiča, so naslovili javno pismo, v katerem so med drugim zahtevali zamrznitev statusa Izraela v zgoraj omenjenem projektu Obzorja Evropa. To bi zahtevalo konkretne korake odgovornih pri UL napram evropskim institucijam, ki ta in sorodne projekte organizirajo.
Tudi podpisani pod to pismo so vlogo in odnos evropskih institucij do dogajanja v Gazi opredelili kot sprenevedanje: “Drži, konfliktov na svetu je več, vendar je prav ta razkril največjo hipokrizijo EU, ki je vanj finančno vpletena in tako zanj tudi soodgovorna. Kot zaposlene in zaposleni na UL ne želimo biti del tega sprenevedanja”.
Jasno je, da tako ljubljanska univerza kot številne druge ustanove pri nas – s svojo nepripravljenostjo narediti konkretne korake proti genocidu, praznimi besedami na eni strani in “trdno zavezanostjo spoštovanju človekovih pravic” na drugi – ostajajo del te hipokrizije.
Pristaniški delavci v Grčiji in Italiji: Namesto praznih besed konkretna dejanja
Nasproti nezmožnostjo ukrepanja tistih, ki v rokah držijo škarje in platno, se vedno bolj postavlja organizirano delavstvo v Evropi. To je v zadnjih tednih okrepilo solidarnostne aktivnosti z ljudmi v Palestini in z direktnimi akcijami lokalnim oblastem nastavilo ogledalo, vsem ostalim pa pokazalo možno pot delovanja. Namesto praznih besed, za razliko od odločevalcev, so delavci s konkretnimi koraki med drugim blokirali pristanišča v Grčiji in Italiji ter na ta način zaustavili transport orožja za Izrael.
Ne pozabimo, tudi Slovenija preko Luke Koper nudi logistično podporo vojaško-industrijskemu kompleksu, ki omogoča genocidno nasilje Izraela v Palestini. Na to so pred letom dni gibanja opozorila ob prihodu ladje Borkum v Luko Koper.
Na tem mestu še enkrat delimo lani zastavljena vprašanja: se nam zdi sprejemljivo, da se javna infrastruktura uporablja za podporo oboroževanju, vojnam in vojnemu dobičkarstvu? Je sprejemljivo, da kot družba nismo obveščeni o vseh vidikih orožarskih poslov, ki se očitno izvajajo preko logističnih centrov kot je Luka Koper? Bomo naše glave tiščali v zemljo, kot to počno oblastniki, ali bomo naredili konkretne korake za končanje morije v Gazi in drugod? ★
