Genocid vodi v lakoto v Gazi in negotovost preskrbe s hrano na območju Zahodnega brega. Obseg uničenja pa ni naključen, saj Izrael sistematično uničuje tako kmetijske površine kot tudi vso podporno infrastrukturo.
V oktobru 2024 je izšlo poročilo Zveze kmetijskih delovnih odborov (Union of Agricultural Work Committees – UAWC), nevladne kmetijske organizacije, ki velja za eno največjih institucij za razvoj kmetijstva v Palestini. Naslov poročila je »Obeležitev enega leta izraelske genocidne vojne in etničnega čiščenja – Boj palestinskih kmetov za preživetje in boj za prehransko neodvisnost«.
Analiza predstavlja pomemben vpogled v namerni napad Izraela na infrastrukturo za proizvodnjo in predelavo hrane z namenom, da bi sestradali palestinsko prebivalstvo. Podatki so iz obdobja med 7. oktobrom 2023 in 1. septembrom 2024, vendar slonijo na predzgodbi več kot 76 let trajajočega naseljenskega kolonializma, ki tudi z zasegi rodovitne zemlje sistematično uničuje možnosti prehranske samopreskrbe oziroma avtonomije v Palestini.
Zveza kmetijskih delovnih odborov – UAWC je del globalnega kmečkega gibanja Via Campesina International. Pri zaščiti pravic palestinskih kmetov sodeluje z različnimi palestinskimi, arabskimi in mednarodnimi organizacijami. Izvaja projekte na področju razvoja kmetijstva in posegov voda, si prizadeva za krepitev položaja podeželskih žensk in deluje na področju odzivanja na izredne razmere. V trenutni izredni situaciji skuša Zveza širši javnosti predstaviti stanje na palestinskih tleh s podeželske, kmečke in prehranskosamopreskrbne perspektive.
Izraelske sile so uničile 67,6 % obdelovalnih površin v Gazi, to je 10.183 hektarjev od skupno 15.053 hektarjev kmetijskih površin.
Več kot leto trajajoč genocid povzroča lakoto v Gazi in negotovost preskrbe s hrano na območju Zahodnega brega. Kmetijski sektor je, kot vse v Gazi, na robu propada. Obseg uničenja pa ni naključen. Je premišljeno dejanje proizvodnje lakote, saj Izrael sistematično uničuje tako kmetijske površine kot tudi vso podporno infrastrukturo.
Po ocenah škode, ki sta jih na podlagi satelitskih posnetkov in podatkov lokalnih kmetijskih organov izvedla Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) in Satelitski center Združenih narodov (UNOSAT), je obseg uničenja osupljiv. Poročilo navaja, da so izraelske sile uničile 67,6 % obdelovalnih površin v Gazi, to je 10.183 hektarjev od skupno 15.053 hektarjev kmetijskih površin. V tem številu moramo videti tudi posledice za celotne skupnosti, ki jim je bil odvzet vir preživetja in so potisnjene v negotovost preskrbe s hrano. V določenih regijah se delež uničenih kmetijskih zemljišč približa 100 %. Podobno je s škodo na rastlinjakih, ki so ključni za celoletno pridelavo hrane. Na širšem območju Gaze je bilo uničenih 44,3 % rastlinjakov, v mestu Gaza pa je uničenje skoraj popolno – 99,7 %.
Ocena škode je bila narejena na podlagi satelitskih posnetkov, v določenih regijah se delež uničenih kmetijskih zemljišč približa 100 %.
Čeprav poročilo ne vsebuje podatkov o gojenih živalih, ki so izgubile življenja v zadnjem letu, si lahko to številko skušamo izpisati sami. Vemo, da je bilo uničenih 538 piščančjih, 427 ovčjih, 59 kravjih in 28 zajčjih hlevov. Če razširimo tematiko, jim lahko prištejemo še 213 uničenih zavetišč za živali.
Za konec poročilo obravnava še napade na vodne vire, pri čemer navaja podatek o uničenju več kot polovice vseh vodnjakov za kmetijske namene v Gazi. Onemogočanje dostopa do hrane in osnovnih virov je tako postala značilnost dolgotrajnega izraelskega sistematičnega nasilja nad Palestinci. Uničenje ključne kmetijske infrastrukture je skupaj s 17-letno blokado uničilo sposobnost Gaze, da se sama prehranjuje.
Medtem pa se genocidna politika na Zahodnem bregu kaže na nekoliko drugačen način. Tu stopnjevanje nasilja izraelskih naseljencev, ki jim zaslombo odkrito daje država, Palestincem preprečuje dostop do kmetijske zemlje. Napadi izraelskih naseljencev so strateško usmerjeni na območje C, ki je največji in najrodovitnejši del Zahodnega brega ter glavni cilj širjenja izraelskih naselbin. Območje C je tako ključnega pomena za palestinsko preživetje.
Palestinski kmetje in kmetijski delavci, varuhi vitalnih prehranskih sistemov, so pogosto med prvimi tarčami sistematičnih izraelskih napadov. Eno leto po genocidni izraelski vojni je zato boj za neodvisnost Palestincev pri preskrbi s hrano eden osrednjih stebrov širšega boja za osvoboditev izpod okupacije. ★
Prispevek je bil napisan za oddajo Kilavo Seme – oddajo o vrtnarjenju, kmetijskih politikah, okolju in skvotiranju, ki jo na Radiu Študent mesečno pripravlja kolektiv Kilavo Seme, ki med drugim redno sodeluje s tovariškim kolektivom Zadruga Urbana.
Komentar je bil objavljen v oddaji 25. oktobra 2024, ki jo lahko v celoti poslušate na spodnji povezavi:
