Danes je potekal protestni shod za drugačno prihodnost ter proti samovolji in mafijskemu upravljanju mesta s strani župana Zorana Jankovića
Ob 16. uri se je v Parku Izbrisanih, kjer je nekoč stala Avtonomna tovarna Rog in tam med mnogoterimi skupinami dolga leta gostila tudi samoorganizacijo Izbrisanih, začelo protestno zborovanje “proti socialnemu čiščenju mesta in represiji”. Protest, ki je bil uperjen proti županu Zoranu Jankoviću in njegovemu “mafijskemu upravljanju” mesta, so skupaj sklicala družbena gibanja in organizacije, ki se v Ljubljani borijo za dostojanstvo in boljše življenje vseh njenih prebivalk in prebivalcev.
Na shodu, ki se je začel s kulturnim programom, so opozorili na nevzdržne razmere, naraščajočo revščino in neenakost v mestu. Zavzeli so se tudi proti gradnji sežigalnice v mestu, pod vprašaj postavili gradnjo kanala C0 in zahtevali konec policijskega nasilja, rasizma in represije.
Datum protestnega shoda ni naključen. Pred petimi leti 19. januarja je namreč Mestna občina Ljubljana s podporo specialnih policijskih enot in varnostnih služb z neonacisti v svojih vrstah nasilno izselila Avtonomno tovarno Rog. Od takrat naprej na ta dan potekajo protesti.
“Nasilnost, s katero so izselili delujoče v skvotu, in arogantnost, s katero so javnosti razlagali svoje početje, simbolizira vse tisto, kar je pod vladavino župana Zorana Jankovića v tem mestu narobe”. Ne gre pozabiti, da se je ta velika policijska operacija zgodila pod dimno zaveso korona lock-downa in brez pravne podlage. Na mestu nekdanje Avtonomne tovarne Rog, ki je dolgo časa vztrajala tudi kot simbolna točka odpora proti gentrifikaciji središča Ljubljane, danes zgovorno stoji še en tempelj kapitalistične praznine.
Pred novim Centrom Rog, ki se bohoti v svoji sterilnosti in nedostopnosti, so najprej nastopili umetniki in kulturniki, ki so nekoč ustvarjali v Avtonomni tovarni Rog. Vzporedno so okoliške stene udeleženci shoda popisovali s takšnimi in drugačnimi političnimi sporočili. Predvsem proti županu in policiji. Rogovilca je, tako kot med korona krizo brezdomnim in ljudem na ulici, na protestu delila hrano in topel čaj.
Mikrofon je pripadel prvim govorcem, ki so naslovili splošen okvir protesta: slabšanje življenja v mestu za večino, podrejanje vseh prostorov interesom kapitala in policijsko represijo.
Predstavnik Stanovanjskega bloka je poudaril, da MOL ne ponuja nobenih rešitev za naslavljanje stanovanjske problematike. Streha nad glavo zaradi vladajoče politike ni več temeljna pravica vseh ljudi, ampak blago na trgu. Blago, s katerim se špekulira, prekupčuje in in na račun prebivalstva mastno služi. Glasbenikom je vedno glasneje dajala ritem bobnarska sekcija, ki je napovedovala premik na ulice.
“Ne moremo plačati niti najemnine in računov, kaj šele načrtovati otrok in prihodnosti”
Protestni shod je bil močno socialno obarvan, saj ima Ljubljana “resen problem z neenakostjo”. Udeleženstvo je večrat opozarilo na oderuške najemnine, splošno draginjo, nedostopnost stanovanj, izkoriščanje na delovnih mestih in slabe plače.
Da je odgovornost za razmere tudi na Mestni občini Ljubljana so prepričani v Ambasadi Rog: “Namesto da bi gradili domove za delavce in študente, gradijo drage hotele in fensi javne dvorane. In namesto da bi nam pomagali preživeti, zvišujejo cene vrtcev, javnega prevoza, parkiranja, komunalnih storitev in vsega drugega, kar delavci potrebujemo. Še preden se mesec sploh začne, je naših 1000 evrov že porabljenih.”
Ob 17. uri se je množica odpravila na pohod po mestu. Glasno vzklikanje sloganov proti kapitalizmu, županu in policiji je napolnilo Trubarjevo ulico. Ustavili so se v Miklošičevem Parku in pred Policijsko postajo Center na Trdinovi. Tam so protestniki izrazili svoje nasprotovanje represiji, policijskemu nasilju in rasizmu ter eksplicitno tudi novi represivni zakonodaji, ki jo je oblast poimenovala Šutarjev zakon.
Policija je sicer v velikem številu – tako v uniformah kot v civilu – z vsemi tehnološkimi pripomočki ves čas budno spremljala dogajanje. Nekaj udeležencev so policisti po zaključku protesta tudi zasledovali in poskušali nadlegovati. Zaenkrat v uredništvu nimamo informacij o morebitnih represivnih ukrepih.
Če ste bili tarča policijskega nadlegovanja ali represije, nam to sporočite na naš email naslov.
Protestniki so naslovili so tudi prenovljeni Zakon o varstvu javnega reda in miru, ki “razširja nabor prekrškov in zvišuje globe, omejuje pravico do izražanja, protesta in dostopa do javnega prostora ter krepi podobo policijske države, posebej do politično dejavnih in revnih”. Omenjeni zakon je javnost razburil predvsem za to, ker neposredno napada brezdomce. Prenočevanje na prostem je po novem prekršek, vreden do 500 evrov.
Poudarili so, da država in nova zakonodaja ne rešuje družbenih problemov, ampaki jih poglablja, in “da sta kriminal in nasilje v družbi prisotna kot posledica ponavljajočih se, sistematičnih politik oblasti”. Novi zakoni, kot so Šutarjev zakon, Zakon o javnem redu in miru, predlog zakona o SOVI ter lokalni odloki, skupaj z drugimi reformami, “gradijo avtoritarno družbo in temelje sodobnega izkoriščanja”.
Pred policijsko postajo je bil načrtovan tudi govor naših tovarišic iz romske skupnosti, a smo iz njihove strani dobili le solidarnostne pozdrave. Zaradi življenja v slabih razmerah, brez vode in elektrike, je v skupnosti namreč veliko bolezni, zaradi katere se niso mogli udeležiti protesta.
Nova zakonodaja krepi neoliberalne politike, ki razgrajujejo socialno državo, povečujejo revščino in krepijo represijo nad odrinjenimi.
Na represijo in nasilje kot edina odgovora oblasti na družbene probleme so v svojem govoru opozorili tudi v Ambasadi Rog: “Vsak dan nas ustavljajo in ponižujejo na ulicah, nadlegujejo, pretepajo in nam brez razloga izrekajo globe. Vsak dan policija deportira tuje delavce, ki so jih njihovi šefi prevarali in jim preklicali vizume. Vsak dan prosilcem za azil grozijo z deportacijami v drugo državo. Vsak dan rasisti napadajo manjšine na ulici, in nato najdejo podporo policije. Namesto da bi delavce zaščitili pred najemodajalci, šefi in rasisti, policija le krepi svojo moč nad nami”.
“Če se razmere ne bodo spremenile, bo življenje tukaj postalo nemogoče za vse, ki niso bogati”
Protestni shod sicer ni bil množičen, a vseeno predstavlja pomemben kamenček v mozaiku odpora proti kapitalistični devastaciji našega mesta in družbe. Organiziranje in delovanje se bo nadaljevalo v številnih prostorih, saj nam drugega, če želimo v tem mestu preživeti, niti ne preostane.
V naslednjih tednih in mesecih je potrebno napore vložiti tudi v vzpostavitev komunikacije in povezovanja med različnimi družbenimi skupinami, ki so v tem mestu targetirane zaradi vladajočih politik in se okrog teh vprašanj organizirajo.
“Če smo se v preteklih letih česa naučili, je to, da se bogati ne bodo ustavili, dokler jih nekdo ne prisili, da prenehajo. In ta “nekdo” smo lahko samo mi – ljudje, ki živimo in delamo v Ljubljani, ki smo si jo naredili za svoj dom in nimamo iti kam drugam. Ne čakajte, da vam bo z neba padla neka rešitev – pridružite se organiziranemu boju še danes, da se skupaj borimo za dostojanstveno prihodnost!” ★
