Revolucija v Rožavi je prvič po desetih letih, ko je odigrala ključno vlogo pri porazu samooklicane Islamske države (Daeš), resno ogrožena.
Od začetka leta 2026 se razmere v severovzhodni Siriji in širši regiji dramatično zaostrujejo. Dogodki, ki so se začeli kot navidezno omejena vojaška eskalacija, so v nekaj tednih prerasli v sistematičen napad na Demokratično avtonomno administracijo severne in vzhodne Sirije (DAANES) – politični projekt, ki že več kot desetletje kljubuje logiki nacionalne države, patriarhalne oblasti in kapitalistične modernosti.
Zadnja eskalacija ni izoliran dogodek, temveč del globljega geopolitičnega preloma. Revolucija v Rožavi je znova postala tarča, tokrat v trenutku, ko se regionalni in globalni red na novo preurejata. Njena usoda je tesno povezana z vprašanjem, kakšen Bližnji vzhod nastaja po padcu baasističnega režima v Siriji, po genocidu v Gazi in v času vse bolj polariziranega sveta.
Na kocki niso samo življenja tisočev ljudi, ampak tudi upanje za mir, svobodno življenje in drugačno prihodnost. Na vseh družbenih silah leži odgovornost, da naredijo vse za zaustavitev vojne v Siriji in drugod. Tudi v Sloveniji se je začela solidarnostna kampanja.
Izgradnja države pomeni nasilno podrejanje
Ofenziva džihadističnih milic s podporo Turčije, ki so zdaj integrirane v novo sirsko vojsko, poteka po tem, ko so v začetku januarja iste sile napadle civilne soseske Alepa, kjer živi kurdska skupnost. Več kot stotisoč ljudi je bilo primorano zapustiti svoje domove, več deset ljudi pa je v napadih na soseske Šejk Masud in Ašrafijeh izgubilo življenje. Pomembno je poudariti, da v soseskah, ki so prakticirale demokratično samoupravo, ni bilo oboroženih enot Sirskih demokratičnih sil (SDF), ampak zgolj samoobrambne ljudske enote, ki so se odločile za odpor proti napadu na njihove domove in ljudi. Sirska vojska je v napadih na Alepo napadala bolnišnice, mošeje, domove ljudi, šole in storitvene institucije.
Izgon nepokorne kurdske skupnosti iz Alepa je napovedal nadaljnjo nasilno podrejanje in homogenizacijo Sirije oblasti v Damasku. Ti koraki so se napovedovali že med genocidnim divjanjem islamističnih milic nad alaviti in druzi v prejšnjem letu. Zdaj pa se kaže odločnost oblasti, da v imenu izgradnje centralne oblasti in države izvede nadaljnje masakre in etnično čiščenje tistih skupnosti v Siriji, ki se niso pripravljene podrediti njihovemu projektu. Za uspeh tega projekta je potrebno zlomiti tudi rožavsko samoupravo na severu in vzhodu Sirije, ki – utemeljena na direktni demokraciji, ženski osvoboditvi in ekologiji – predstavlja alternativo kapitalistične modernosti in sistemu nacionalnih držav ne samo v Siriji, ampak na globalni ravni.
Projekt novih oblasti v Damasku je poravnan z interesi imperialističnih sil in njihovih zaveznic na Bližnjem vzhodu. Ofenziva se je začela neposredno po sestanku med Sirijo in Izraelom, ki sta ga v Parizu 5. in 6. januarja organizirali ZDA in Francija. Tam je bil tudi predstavnik turške države. Med napadi na civilne soseske Alepa je Damask obiskala tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen ter izrekla podporo tamkajšnji oblasti in predsedniku Al Šari, nekdaj vodji teroristične Al Kaide.
Demokratični konfederalizem kot edina možnost za mir
Rožava, kot tudi širši predlog demokratičnega konfederalizma, ni seperatistični ali nacionalistični projekt, ki bi imel za horizont izgradnjo kurdske države. Kot takega ga predstavljajo ideologi dominantnega reda, ki sveta ne znajo in nočejo misliti onkraj prizme nacionalnih držav in homogenih nacij.
Rožava je demokratičen in socialističen projekt izgradnje nove družbe, ki ni usmerjen proti enotni Siriji, ampak se zavzema za enotno Sirijo v vsej njeni različnosti in mnogoterosti. Samouprava Rožave je pozdravila padec Assada in predlagala izgradnjo decentralizirane Sirije, ki bi zagotovila prostor, glas in izraz vsem njenim delom. Je predlog za organizacijo družbe, v kateri bi na podlagi enakosti in demokracije sobivale različne etnične, verske in druge skupnosti. Je eden redkih primerov alternative kapitalistični modernosti in verjetno edini resen predlog za mir na Bližnjem vzhodu in širše.
Rožava je demokratičen in socialističen projekt izgradnje nove družbe, ki ni usmerjen proti enotni Siriji, ampak se zavzema za enotno Sirijo v vsej njeni različnosti in mnogoterosti.
Rožavska samouprava je od padca starega režima v komunikaciji z vsemi deli sirske družbe, novo oblastjo v Damasku in mednarodno skupnostjo. Zavzemajo se za prekinitev vseh sovražnosti in nasilja ter konsistentno zagovarjajo dialog in politično rešitev. Alternativa političnemu procesu in iskanju dogovora so novi izbruhi državljanske vojne in nadaljevanje nasilja, kar se jasno kaže v teh dneh.
Sirska vojska s komando v Damasku je samo v zadnjih štirinajstih dneh prekršila pet dogovorov o premirju in le-te uporabila kot dimno zaveso za nadaljevanje ofenzive. Napadi so se razširili na Haseke, Kamišli in območja okoli mesta Kobane, ki je leta 2015 herojsko porazilo Daeš. Poročila kažejo, da se nad civilisti izvajajo pokoli, podirajo se spomeniki, onečaščena so bila tudi nekatera pokopališča. V vojni z Daeš je kurdski narod dal več kot deset tisoč življenj. Daeš danes na velika vrata vstopa pod zastavo nove Sirije.
Zveza kurdskih skupnosti (KCK) je v izjavi za javnost novo ofenzivo komentirala z naslednjimi besedami: “Ti napadi imajo za cilj razgradnjo avtonomne uprave, ki so jo ustanovili Kurdi, Arabci, Sirci in drugi narodi na podlagi koncepta »demokratičnega naroda«. Cilj je ustvariti fašistični sistem v Siriji, ki bo temeljil na eni sami narodnosti in eni sami veri. Ta miselnost pomeni napad na sobivanje narodov in ver na Bližnjem vzhodu, vključno s Sirijo. S tem se spodkopava koncept demokracije, ki bi prinesla mir in stabilnost na Bližnji vzhod”.
Splošna mobilizacija v Kurdistanu in po svetu
Kurdske skupnosti, njihovi prijatelji in družbena gibanja po vsem svetu so se na napade na Rožavo odzvali odločno. V vseh delih Kurdistana se od začetka januarja odvijajo množični protesti proti nasilju. Še posebej vroče so razmere v turškem delu Kurdistana, od koder se je na tisoče ljudi odzvalo pozivu rožavske samouprave k splošni mobilizaciji, prečkalo mejo in se pridružilo obrambi in odporu. Poziv k splošni mobilizaciji so večinsko podprle tudi ostale strukture Gibanja svobode Kurdistana, pa tudi azerbajdžanska, krščanska in nekatere druge skupnosti v Siriji.
“Duh upora, ki je porazil Islamsko državo v Šengalu in Kobaneju, se mora danes ponovno dvigniti ter skupaj z vsemi narodi, mednarodnimi prijatelji na Bližnjem vzhodu in po vsem svetu odbiti ta novi napad ISIS. Kot kurdsko osvobodilno gibanje poudarjamo, da stojimo ob strani tistim, ki se borijo za svobodo in demokracijo, in pozdravljamo upornost naših ljudi,” so zapisali v izjavi KCK.
Množični protesti v podporo Rožavi se odvijajo tudi v večjem delu Evrope. Od Pariza in Barcelone do Dunaja in Aten ljudje zasedajo ulice, protestirajo pred turškimi in drugimi veleposlaništvi ter gradijo ljudsko solidarnost proti zatiranju in vojni. 22. januarja so mirno kurdsko demonstracijo v Antwerpnu napadli teroristi in pri tem zabodli 6 ljudi.
Karavana iz Evrope v Rožavo
Iz več evropskih mest se je proti Rožavi že odpravila Ljudska karavana za zaščito človeštva, ki jo organizirajo evropske protisistemske sile in antikapitalistična družbena gibanja. Karavana ima namen preko Turčije vstopiti v Sirijo, da podpre odpor in druge napore tamkajšnjih ljudi. Del njihovih načrtov je tudi ozaveščanje evropske javnosti o dogajanju, ljudska diplomacija in vršenje organiziranega pritiska na odločevalce.
V Ljubljani solidarnostno srečanje v soboto
Tudi družbena gibanja in kurdska diaspora pri nas je začela s solidarnostnimi aktivnostmi. V soboto, 24. januarja bo v anarhističnem socialnem prostoru A-Infoshop potekalo srečanje solidarnosti z Rožavo in odprta skupščina. Na njej se bo predstavilo zadnje informacije iz Sirije, podalo okvir analize situacije in načrtovalo nadaljnje solidarnostno delo.
Skupščino podpirata tudi pobuda Rožava kliče! in Antiavtoritarna platforma. Slednja izraža solidarnost z revolucionarnimi procesi v Kurdistanu in tudi odločenost, “da nadaljujemo dialog s kurdskim gibanjem svobode, z njimi razpravljamo o ideoloških in praktičnih predlogih in izrazih demokratičnega konfederalizma ter gradimo strateške odnose za skupno fronto protisistemskih sil proti kapitalistični modernosti”.
Proti imperializmu in vojni!
Imperialistične sile so se ponovno odločile, da kurdski narod nima pravice do obstoja in samoodločbe. ZDA in EU, pa tudi arabske velesile in Izrael, so v imenu ponovne vzpostavitve države v Siriji in postavitve imperialističnim interesom podrejene oblasti v Damasku, pripravljene pogledati stran ob genocidnem divjanju nad kurdi.
Odločno moramo zavrniti narativ režimskim medijev pri nas, ki nekritično povzemajo stališča imperialnih centrov. Vse družbene sile je potrebno usmeriti v zaustavitev genocidnega nasilja nad kurdi in drugimi skupnostmi v Siriji ter obrambo revolucije v Rožavi. Potrebno je podpreti samoobrambne enote in mednarodne brigade, ki branijo mesta in vasi na severu in vzhodu Sirije. V našem lokalnem okolju pa ozaveščati javnost, organizirati solidarnost, proteste in odpor. V tem smislu bomo na tej strani v kratkem objavili tudi poglobljeno analizo situacije, ki jo je pripravila Akademija za demokratično modernost.
Če bo padla revolucija v Rojavi, bo poteptano tudi upanje v drugačno prihodnost, ki jo je potrebno zgraditi, da bi zaustavili kapitalistično divjanje, ekološko katastrofo, genocidno nasilje in vojno.
Revolucija v Rožavi je ena najpomembnejših revolucij 21. stoletja, ki daje navdih in zgled vsem revolucionarnim gibanjem po svetu. Je eden redkih primerov socialistične in demokratične družbe, ki danes gradi alternativo kapitalistični modernosti. Če bo padla revolucija v Rojavi, bo poteptano tudi upanje v drugačno prihodnost, ki jo je potrebno zgraditi, da bi zaustavili kapitalistično divjanje, ekološko katastrofo, genocidno nasilje in vojno. ★
