Dan odpora in borbe za radikalno enakost
Tako pri nas kot po svetu so feministična revolucionarna gibanja z različnimi shodi, protesti in zborovanji borbeno obeležila dan delovnih žensk*. Osmi marec nas opominja na pretekle boje in dosežke ženskih emancipatornih gibanj na eni strani ter na nujnost in potrebo po nadaljnji organizaciji družbenih sil za boj proti patriarhalni in kapitalistični dominaciji na drugi.
Slovenija
Dopoldanski shod v Kopru
Ob 11. uri se je na Titovem trgu v Kopru začel protestni shod Če me stavkamo, svet stoji, na katerem se je zbralo preko sto ljudi. Namen shoda je bil “prazniku povrniti prvotno protestniško in delavsko vsebino” in opozoriti na strukturno podplačanost in podcenjenost feminiziranih poklicev (čistilke, sobarice, medicinske sestre, trgovke, učiteljice…).
Po uvodnem skupinskem petju revolucionarne Bella ciao in otvoritvi shoda s strani tovarišice iz skupine Socialistrski bralni krožek, je zbrane nagovorila aktivistka Ljuba. Ta je med drugim opozorila na hipokrizijo liberalne miselnosti ter podčrtala socialistični in delavski okvir feminističnega boja:
“Tako imenovane šefice ali GIRL BOSS-ice naj bi z zasedanjem vodilnih položajev dajale vtis vključujoče in demokratične družbe. V resnici gre za kopijo represivnih patriarhalnih vzorcev in vzdrževanje ustaljenih pozicij moči ter razredne družbe. Ali je dejstvo, da Sloveniji trenutno predseduje prva ženska v zgodovini države, kaj spremenilo naš položaj? Ne zares!« Kot tudi, da je “feminizem neposredno povezan z bojem za pravice delavcev in delavk, izkoreninjanjem prekarnega dela, reproduktivnimi pravicami ter podružbljanjem gospodinjskega dela.”
Ob spremljavi borbenega skandiranja se je shod nato po Čevljarski in Župančičevi ulici premaknil na Prešernov trg. Tam je sledil govor delavke Nataše, ki je pozvala k skupnemu boju in združevanju na razredni osnovi:
“Namesto, da bi združile moči ter dosegle boljše pogoje dela in pošteno, enako plačilo ne glede na spol, se včasih obrnemo ena proti drugi. Redno zaposlene gledajo zviška na prekarne delavke, pisarniške delavke gledajo zviška na zaposlene v storitvenem sektorju in družbeno uspešne ženske najamejo podplačano, žensko, pomoč. Kakšna škoda! In kakšna zmaga za vodilne.”
Nataša je na koncu govora pogled usmerila tudi v prihodnost in pokazala na odgovornost, ki jo nosimo za nove generacije: “Spomnimo se, da prihajajo za nami naše hčerke. Za katere si želimo boljšo prihodnost. Pokažimo jim, da se da! Pokažimo, da ne pristajamo na neenakopraven položaj. Pokažimo jim, da smo borke!”
Osmomarčevski shod, ki predstavlja pomemben korak za koprsko lokalno politično organiziranje, se je z energičnim skandiranjem po pohodu čez mesto vrnil na Titov trg in tam z neformalnim druženjem tovarišije tudi zaključil.
Pred ženskim zaporom na Igu: “Nismo vse, manjkajo zapornice!”
Anarha-kvir skupina črne mačke je 8. marec izkoristila za obisk ženskega zapora, da bi zaprtim sestram zaželele borben dan žensk*.
Ko je ura odbila trinajst dvanajst, se je skupina dvajsetih zbrala pred zavodom za prestajanje kazni Ig, kjer so razgrnile transparent, predvajale glasbo, žonglirale in jih nagovorile z naslednjimi besedami:
“8. marca izrekamo solidarnost z vsemi zaprtimi v zavodu za prestajanje kazni Ig in želimo srečen in borben dan boja za pravice žensk*. Zapor razumemo kot nasilen in nečloveški odgovor na socialne težave, s katerimi se soočajo ranljive skupine. Ne verjamemo, da nas zapori delajo varnejše, ampak fizično iz družbe izključujejo skupine, ki so že tako izključene – revne, uporabnice drog, brezdomne, spolne delavke in vse ostale, ki si na ‘družbeno nesprejemljiv način’ zagotavljajo osnovno preživetje.”
Za konec so vsem zaprtim, ki so akcijo iz oken pospremile z navdušenjem in zanimanjem, sporočile: “vidimo vas! 8. marec za vse, tudi za zapornice!”
Bajadere in cigareti za zaprte sestre so žal ostali z aktivistkami, saj jih čuvajka oblasti ni dovolila razdeliti. “Tokrat smo si skozi rešetke uspele le pomahati, naslednjič upamo, da se lahko srečamo in pogovorimo brez ovir.”
Kongresni trg: “Feministični boj je potrebno razumeti kot del razrednega boja”
Po odzvenu udarnih sloganov Delavkam oblast, kapitalizem mora past in od Murske do Sežane proletarka naj vstane, se je ob 16. uri na Kongresnem trgu v Ljubljani začel zadnja leta osrednji shod ob osmem marcu, ki ga od leta 2017 pripravlja študentska organizacija Iskra.
Namen protesta je bil podobno kot v Kopru “izpostaviti problem feminiziranosti poklicev v sektorjih, kot so vzgoja in varstvo otrok, zdravstvena oskrba in nega, skrb za starejše, živilsko-predelovalna in tekstilna industrija, maloprodaja, kuhanje in čiščenje.”
Organizatorke so poudarile, da so vse to poklici, ki jih potrebujemo za reprodukcijo delovne sile in družbe: “Vsi mi bomo tekom življenja potrebovali vrtec, zdravstveno oskrbo, šolo, dom za starejše, nego ali asistenco.” V trenutnih razmerah se ti sektorji soočajo s katastrofalnimi delovnimi pogoji, sramotno nizkimi plačami in preobremenjenostjo kadra.
Shoda se je udeležilo okoli 700 ljudi, dijakinj in dijakov, študentk in študentov, delavk in delavcev, upokojenk in upokojencev.
Po uvodnih besedah – v spodbudo ženskam k boju za popolno uveljavitev svoje enakopravnosti in za mobilizacijo v revolucionarni boj za socializem – je sledil prvi kulturni nastop. Tega je odprl feministični pevski zbor Z’borke s pesmijo proti femicidom in drugimi ženskimi borbenimi napevi.
Govorniški oder je za tem zasedla študentka socialnega dela Iva Mandarić: “Ne bomo več garale iz ljubezni, ampak se bomo iz ljubezni organizirale.” Opozorila je, da socialno delo duši birokracija, kot tudi da sistem ni organiziran na podlagi potreb, ampak v interesu kapitala. Izrazila je tudi solidarnost s študentkami in delavkami, ki se borijo proti sistemu v Srbiji in drugod po Balkanu.
Sledilo je pismo palestinske zdravstvene delavke Amal, ki je opozorila na pomanjkanje zdravstvenih storitev, še posebej za ženske v razrušeni Gazi. Pismo je na drugi strani potrdilo odpornost palestinskega ljudstva, shod v Ljubljani pa obarvalo tudi v protiimperialistične barve.
Protestni shod se je z glasnimi vzkliki odpravil vzdolž slovenske ceste, v Miklošičevem parku pa ga je dočakal ženski pevski zbor Kombinat s pesmijo El pueblo unido. “Naj se sliši glas študentk, dijakinj, delavk in upokojenk!”
Pred stavbo sindikatov je bilo prebrano pismo vzgojiteljice in sindikalistke Petre Koritnik.Ta je opozorila, da poklic vzgojiteljic ni cenjen in da je obremenjen s stereotipi: “Poklic vzgojiteljic si zasluži enako pripoznanje kot vsi ostali poklici!”
Socialna delavka Katarina Ficko Mauch je izpostavila patriarhalno kulturo vodenja socialnih ustanov, ki “ustvarja slabe delovne in življenske pogoje za delavke in uporabnice storitev.” Tovrstno vodenje “zapira pot skupnostnemu in feminističnemu socialnemu varstvu in spodbuja tekmovalnost, nadzor, varčevanje.” Pozvala je k feminističnemu in deinstitucionaliziranemu socialnemu varstvu, ki naj temelji na solidarnosti med uporabnicami in delavkami ter krepi njihovo sestrstvo. “Kar je našega, si bo bomo vzele,” je zaključila.
Množica se je nato po ulicah podala še do Prešernovega trga, kjer so bile ponovno prebrane zahteve za izboljšanje pogojev dela v feminiziranih poklicih ter za izboljšanje in dostopnost socialnih storitev za vse. Aktivistke so pozvale tudi na kontraprotest Za življenje, ki bo potekal 23. marca v Kopru.
Borben, revolucionaren in množicen zaključek shoda so pospremile Ingver in gverilke s pesmijo Voda v podporo srbskim borkam in že ponarodelo Sestra.
Alerta feminista: večerni kvir-feministični shod odločno zavzel ulice
Osmi marec se je v Ljubljani zaključil z barvito in glasno demonstracijo proti militarizaciji, patriarhalnemu nasilju in vojnam, na katero so pozivale sestre ter druge radikalne in anarhistične skupine. Shod pod geslom Žene* nore smo – za vaše vojne nočne more se je ob močnem policijskem spremstvu začel ob 19. uri v Argentinskem parku.
Od tam se je več sto ljudi ob bobnarski spremljavi in glasnem vzklikanju gesel proti seksizmu in patriarhatu podalo na ulice do Veleposlaništva ZDA, ki so ga zavarovale posebne policijske enote. Tam so tovarišice predstavnikom ZDA predale zahtevo za evakuacijo veleposlaništva v roku 24 ur in izrazile nasprotovanje kolonialni in imperialistični politiki ZDA.
“Svoboda Palestini!” in druga gesla so izražala internacionalistični in protiimperialistični značaj shoda kot tudi solidarnost z ženskami* na vojnih območjih. Proti veleposlaništvu je poletelo tudi nekaj bakel, zbrane pa so med drugim zahtevale tudi “trans liberation!” in napovedale nadaljevanje boja proti transfobiji.
Shod se je v dimni zavesi vijoličnih bakel nadaljeval mima parlamenta proti Čopovi ulici. Na poti so proti McDonaldsu in Zari – korporacijam, ki med drugim služijo tudi s podporo izraelskemu vojnemu stroju – poleteli rdeči barvni baloni.
Še naprej se je odločnost na ulicah izražala v glasnem vzklikanju antifašističnih in proti-vojnih gesel, policijsko spremstvo pa je postajalo vedno bolj nervozno. “Na ruševinah patriarhata bomo zgradile drugačen svet, boljši svet, brez avtoritet, nočemo životarit, hočemo živet,” je med drugim odmevalo v središču Ljubljane.
Mestno hišo, ki naj bi bila prostor vseh prebivalk* Ljubljane, a je v zadnjih letih postala simbol proti-ljudske politike župana Zorana Jankovića, so tudi tokrat morale zavarovati posebne policijske enote. Shod se je nadaljeval do Petkovškovega nabrežja in po Trubarjevi ulici do parka Tabor.
Shod, ki od začetka do konca ni izgubil borbenega naboja in ni niti za trenutek obnemel, se je zaključil v Avtonomnem kulturnem centru Metelkova mesto. Tam so aktivistke* ob ognjenem šovu in bobnarski spremljavi pozitivno energijo nadgradile še z borbenim plesom dolgo v noč.
Osmi marec po svetu
Po vsem svetu so dan žensk* zaznamovala množična zborovanja in protesti. V regiji je največji feministični shod potekal v Zagrebu, v Srbiji so feministični boj povezali z aktualno študentsko in ljudsko vstajo. Iz nekaterih geografij pa poročajo tudi o brutalnem policijskem nasilju nad protestnicami.
Kurdistan: filozofija gesla Jin Jiyan Azadî spreminja svet
Žensko gibanje Kurdistana kot vodilna sila revolucionarnega gibanja za svobodno življenje je v sklopu obeležitve osmega marca pripravilo številne aktivnosti. V Rojavi, ki je v zadnjem obdobju zaradi napadov turške države in njim podrejenih milic ponovno v negotovem položaju, so ženske organizacije v številnih mestih organizirale izobraževanja in seminarje, različne dogodke in akcije.
V Kobaneju, mestu heroj, katerega odpor je pomenil začetek padca Islamske države leta 2015, so posadili drevesa, v Rekki pa so odprli park, poimenovan po Keremu al Hemedu, ki je umrl v nedavnih napadih na jez Tišrin.
Njihova krovna organizacija Ženska skupnost Kurdistana (KJK) je v svoji izjavi poudarila, da “je treba premagati „patriarhalno kulturo“, ki zasužnjuje in zatira ženske,” in opozorila, da “ženske še vedno plačujejo visoko ceno za boj za svoje pravice.” V kontekstu vojne v Siriji so opozorile tudi na „kulturo vojne“ kot izrazu moške dominacije in podčrtale nujnost demokratične vključenosti vseh ljudi in skupnosti pri izgradnji nove družbe v Siriji: “Brez osvoboditve žensk ni mogoče doseči ne demokracije ne miru.”
Žensko gibanje Kurdistana je ob tej priložnosti podprlo tudi zgodovinski klic za mir in demokracijo, ki ga je pred tedni podal zaprti ustanovitelj Delavske stranke Kurdistana (PKK) in neumorni zagovornik ženske osvoboditve Abdullah Öcalan. KJK so se pridužile pozivom za njegovo osvoboditev in poudarile vodilno vlogo ženskega gibanja v procesu izgradnje svobodne družbe.
Iran in svet: “Svoboda za vse obsojene!”
Na tej točki je potrebno izraziti solidarnost z ženskami v Iranu in opozoriti na kampanjo Ne usmrtitvi, da svobodnemu življenju! Ta gradi solidarnost s tovarišicami Zeynab Jalalian, Pakshan Azizi, Varisheh Moradi in Sharifeh Mohammadi, ki so bile zaradi svojega boja za enakost in svobodo obsojene na smrt in v Iranskih zaporih čakajo na usmrtitev. Več o ozadju kampanje najdete tukaj.
Grčija: organiziranje in boj proti kapitalizmu in patriarhatu
Osmi marec so obeležila gibanja tudi v številnih mestih po Grčiji. Tovarišice iz sestrske Skupine proti patriarhatu, ki deluje v okviru Anarhistične politične organizacije (APO), so bile na ulicah v Solunu in Atenah. V svoji izjavi so osvetlile internacionalistični karakter feminističnega boja za enakost in podčrtale prepletenost sistemov zatiranja: “8. marec je dan, ki nas opominja, da nasilje nad ženskami, zatiranje spolov in kapitalistično izkoriščanje niso ločeni primeri, temveč temeljni stebri avtoritarnega sistema, ki ga moramo zrušiti.”
Opozorile so na mafijsko logiko delovanja države, njenih institucij in tudi privatnih ustanov, ki v sodelovanju in s prikrivanjem resnice ščitijo posiljevalce in nasilneže, prekupčevalce z ljudmi in tako omogočajo nadaljnje femicide, nasilje in reprodukcijo patriarhata.
Tovarišice so na ulicah opozorile tudi na trajajočo ljudsko vstajo proti oblasti v Grčiji zaradi železniške katastrofe v Tempiju. Izrazile so tudi solidarnost s sestrami v boju od zapatističnih skupnosti v Chiapasu do Palestine.
Feministična ofenziva v Makedoniji
Avtonomne ženske skupine v Skopju in Bitoli so v teh dneh pripravile številne aktivnosti. Njihov namen je bil “radikalizirati politično naracijo feminističnega diskurza v Makedoniji ter opozoriti na delavsko in antifašistično dediščino makedonskega feminističnega organiziranja.” V sklopu ofenzive so izvedle različne delavnice, projekcije filmov in diskusije. Pred supermarketi so izpeljale akcije ljudskih menz, s katerimi so agitirale za bojkot prehranskih korporacij in trgovskih centrov ter razširjale idejo o splošni stavki. Razpravljale so tudi o zgodovinskem pomenu Antifašistične zveze žensk (AFŽ) in pripravile zabave z riot girls in makedonsko žensko glasbo.
Na shodu za 8. marec v Skopju so tovarišice nastopile v skupnem bloku, ki je z revolucionarnimi sporočili zavzel osrednjo sporočilno vlogo. Transparenti Jin, Jiyan Azadi v različnih jezikih, Smrt fašizmu, svoboda ženskam! in druga gesla so uspešno poudarila sporočilo akcij:
“Vsi boji proti zatiranju so medsebojno povezani in morajo biti v ospredju naše protikapitalistične zaveze za osvoboditev.”
Brutalno policijsko nasilje nad ženskami* v Nemčiji, Franciji in Švici
Množični feministični shodi so se odvili v večini evropskih držav, na desettisoče protestnic se je zbralo na ulicah francoskih. španskih in italijanskih mest, iz številnih geografij pa poročajo o brutalnem policijskem nasilju nad protestnicami. Zgodovinsko množičen je bil shod v Helsinkih, v Latinski Ameriki pa so najbolj množični protesti potekali v Čilu, Argentini in Mehiki, kjer žensko osvobodilno gibanje v zadnjih letih zavzema vodilno vlogo v družbenih bojih.
V Berlinu je policija neizzvano napadla internacionalistični feministični shod, ki je izražal tudi solidarnost s Palestino. Na deljenih video posnetkih so zabeleženi policisti v polni bojni opremi kako pretepajo, davijo in po tleh vlečejo ženske aktivistke. Zveza internacionalističnih feministk je v izjavi po protestu poročala tudi o seksualiziranem nasilju nad pridržanimi aktivistkami in več poškodbah. Vsaj ena oseba je bila zaradi policjskega nasilja hospitalizirana.
Policijski napad z gumijevkami in solzivcem na avtonomni feministični shod so kamere zabeležile tudi v Zürichu. O brutalnem policijskem nasilju, ki se ga ne bi sramoval noben avtoritaren režim, so poročali tudi iz številnih francoskih mest in Grčije.
Policijsko nasilje nad feminističnimi shodi še enkrat kaže na totalno hipokrizijo evropskega sistema, ki se hvali z idejo človekovih pravic in enakostjo, v resnici pa temelji na nasilju in izključevanju ter kot tak služi izključno vladajočim razredom. Do totalne osvoboditve naj bo vsak dan 8. marec. ★
Do naslednjega leta in naprej naj bo vsak dan 8. marec!
