Transnacionalno srečanje vstajnikov in vstajnic iz BiH, Slovenije (in od drugod), 11.-13. april 2014
Februarja 2014 je v Bosni in Hercegovinu prišlo do verjetno največjega izbruha splošnega nezadovoljstva nad politiko vladajoče elite v zadnjih desetletjih. Vstaja v BiH je odmevala po celi regiji, tudi v Sloveniji. Poleg širjenja informacij po osebnih in političnih mrežah ter spontanih izrazov solidarnosti je bil v Ljubljani organiziran protest solidarnosti, kmalu pa se je porodila tudi ideja o tem, da bi borcem in borkam v BiH podporo izkazali tudi drugače.
Izhajajoč iz tega, da smo v Sloveniji v letih 2011-2013 šli skozi dva močna vala socialne mobilizacije proti antisocialni politiki oblasti (dveh različnih garnitur), se je porodila ideja o srečanju med aktivisti in aktivistkami iz obeh geografij. Namen je bil vzpostaviti prostor za deljenje izkušenj v upanju, da lahko prispevajo k temu, da boji ne zamrejo oziroma uspejo sprožiti dejanske spremembe v družbi.
Med 11. in 13. aprilom je bil v Socialnem centru Rog srečanje NI ŠE GOTOVO! – TRANSNACIONALNO SREČANJE VSTAJNIKOV IN VSTAJNIC IZ BiH, SLOVENIJE (IN OD DRUGOD), ki je potekalo pod geslom “Proti kapitalističnemu in nacionalističnemu opustošenju gradimo solidarnost in odpor”. Poziv Srečanje je organiziral antikapitalistični blok, ki je vidno vlogo igra v vstajah v Sloveniji 2012-13, ko je prispeval k temu, da spontan izbruh ljudskega besa ni zavil v nacionalistično ali drugo populistično smer.
Srečanje je predstavljalo izjemno pozitiven primer sodelovanja široke lokalne antikapitalistične mreže.
Antikapitalistični blok je v pozivu na srečanje Ni še gotovo! zapisal: “Z namenom gradnje skupnega prostora refleksije in delovanja onkraj državnih meja vabimo na transnacionalno srečanje vstajnikov in vstajnic iz BiH in Slovenije (in drugod). Ustvariti želimo prostor neposredne komunikacije med vstajniki in vstajnicami iz Slovenije in BiH in ga uporabiti za vzajemno refleksijo in izmenjavo izkušenj o vstajniških procesih v obeh državah, vključno z izmenjavo praktičnih znanj, praks, idej kot tudi analiz, stremljenj in razočaranj. Želimo si, da bi se na njem srečali tisti, ki smo v vstaje vstopili iz potrebe po razvijanju samonikle politike in ki se tudi v bolj mirnih časih ne nameravamo odreči delovanju mimo in izven političnih strank ali nevladnega sektorja. Hkrati želimo vzpostaviti oziroma utrditi aktivne kontakte med BiH in Slovenijo ter preko tega poglobiti povezovanje onkraj nacionalnih držav. Predvsem pa se želimo v neposredni komunikaciji učiti drug od drugega ter iznajti načine medsebojne podpore v naših prihodnjih bojih.” (poziv: V
Ni še gotovo je bil izjemno pozitiven primer sodelovanja široke lokalne antikapitalistične mreže. Udeležilo se ga je preko 70 tovarišev in tovarišic iz Bosne in Hercegovine, Slovenije in nekaterih drugih držav. V skupni izjavi je bila poudarjena potreba po nadaljevanju organiziranja onkraj in protinacinalističnih modelov ter solidarnost s tarčami represije.
Vstaja v BiH je bil socialni revolt proti vsem trem nacionalističnim elitam
Protestno vrenje se je začelo v Tuzli, kjer so okradeni in opeharjeni delavci več lokalnih podjetij od lokalnih oblasti zahtevali plačilo prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. Takšnih protesti so v BiH relativno pogosti, saj država, ki je bila v 1990ih najprej uničena z vojno, nato pa še s prav posebej plenilsko različico kapitalističnega režima, ni prav znana po tem, da bi pravice delavske večine kaj dosti štele.
Tokrat je bilo drugače. 4. februarja 2014 so se na protestu zbrali nekdanji delavci podjetij Dita, Polihem, Guming and Konjuh. Naslednji dan se je protest nadaljeval, toda tokrat je vanj agresivno posegla policija, delavci so se odzvali samozaščitno in izbruhnili so spopadi. Odločen odziv napadenih delavcev, ki so v zadnjih desetletjih toliko izgubili, je bila iskra, ki je v naslednjih dneh sprožila protestni val v številnih mestih Bosne in Hercegovine. Ljudje so v več mestih zasedli sedeže lokalnih oblasti, ter vzpostavili plenume kot prostore direktne demokratične javne razprave.
Vzroki za vstajo so bili socialni, naboj pa je bil izrazito nenacionalističen ali celo antinacionalističen, saj so ljudje napadli strukture vladajočega razreda v vseh treh entitetah. Vstaja je odplaknila vodstva nekaterih kantonalnih oblasti, predvsem pa je s svojim eksplicitno antinacionalističnim in samoorganiziranim nabojem poslala jasno sporočilo vladajoči eliti: ne boste nas več nekaznovano ropali in delili – stvari ne bodo več takšne, kot so bile. Čeprav je vstajniški val kmalu potihnil, je bila to izjemno pomembna epizoda, ki je na eni strani prestrašila vladajoči razred po drugi pa ljudem vsaj za nekaj časa dal občutek lastne moči in dostojanstva. Morda najbolj pomemben rezultat vstaje pa je bil, da se je izpod umetno vzdrževanih nacionalnih in verskih napetosti na dan končno prerinila resnično temeljna napetost v družbi: razredni boj.
Vstaja v BiH je bila del niza družbenih bojev proti politiki zategovanja pasov, ki so jo množično vpeljale številne vlade pod takrtirko transnacionalnih struktur kot so Evropska centralna banka, Evropska unija, Mednarodni denarni sklad, Svetovna banka in OECD. Obdobje nemirov se je začelo v Grčiji z vstajo generacije brez prihodnosti decembra 2008, ki je trajal več let. Množični protesti pa so v naslednjih letih – ponekod tudi večkrat – zajeli med drugim Bolgarijo, Makedonijo, Romunijo, Slovenijo in Ukrajino. Vsi so imeli izrazito socialen naboj in so bili izvorno uperjeni proti vladajoči eliti. Marsikje je uspelo eliti nevarnost za svoje interese, ki so ga pomenili spontani izrazi zavračanja obstoječe političnoekonomske ureditve, odvrniti s sistematično uporabo nacionalističnega besednjaka in praznih obljub o boj proti korupciji. Najbolj tragično pot je ta proces ubral v Ukrajini, kjer je silno energijo socialnih protestov vladajoča elita usmerila v nacionalistično mobilizacijo, ta pa je zaradi globalnih geopolitičnih kalkulaciij nato vodila v vojno, ki traja še danes.
Več o protestnem valu v posebni ediciji Črne luknje, ki je bila za to priložnost preimenovana v vstajniško Vizo za budučnost.
