Zveza svobodnih sindikatov namesto v obrambo delavskih pravic nad sindikalne aktiviste.
Ob 11. uri se je pred sedežem Zveze svobodnih sindikatov Slovenije v Ljubljani začel zbor delavskih in drugih organizacij v podporo sindikalistu Davidu Švarcu, ki mu ZSSS zaradi njegovega sindikalnega delovanja grozi z odpovedjo delovnega razmerja.
David Švarc, sekretar Sindikata poklicnih gasilcev, je od največje sindikalne centrale prejel opomin pred odpovedjo, kar delavsko gibanje razume kot pritisk zaradi njegovega aktivnega nasprotovanja pokojninski reformi.
Že med kampanjo Delavske koalicije proti reformi so bili pritiskov deležni v poštarskem sindikatu. Takrat je opomin pred odpovedjo prejel Saša Gržinič, kar je močno ohromilo tudi kampanjo zbiranja podpisov za razpis referenduma.
David Švarc je eden bolj izpostavljenih sindikalistov, aktiven na terenu, ki dosledno in odločno zastopa interese svojega sindikata in interese delavstva na sploh. To mu priznavajo tako njegovi sindikalni kolegi kot drugi, ki so se danes v velikem številu zbrali na zboru v njegovo podporo.
“Napad na enega je napad na vse nas!”
Pritiske s strani sindikalne centrale v Delavski koaliciji razumejo kot sistematičen napad na sindikalno delovanje, od ZSSS pa zahtevajo, da takoj umakne “sramotni” opomin. V nasprotnem primeru napovedujejo zaostritev sindikalnih aktivnosti.
Podporo je izreklo več sindikatov, delavskih in drugih organizacij iz Delavske koalicije, pa tudi širše. Med njimi Sindikat Glosa, Sindikat Radia Študent, Gibanje za dostojno delo, Delavska svetovalnica in drugi. Solidarnostno podporo in protest proti napadom na sindikaliste izražamo tudi v Antiavtoritarni platformi.
V Študentski Iskri obsojajo pritiske na sindikalista in vidijo, da se “ZSSS obnaša kot delodajalci,” čeprav gre za organizacijo, ki naj bi nasproti delodajalcem zastopala delavstvo. V Sindikatu državnih organov Slovenije pa so opozorili, da “enoumje Zveze svobodnih sindikatov” potrebuje katarzo in odločitev: ali se bo postavila na stran delavstva ali na stran kapitala.
Sindikat gasilcev trdno stoji za svojim članom, ki je napadov deležen zaradi “svoje pokončne drže”, sam Švarc pa je razloge za opomin označil za “popolnoma nesmiselne”. V kampanji proti pokojninski reformi je namreč sledil odločitvam svojega sindikata, tudi sicer pa zgolj dosledno izvajal svoje sindikalne naloge.
V svojem nagovoru je še enkrat opozoril tudi na anketo, ki jo je zveza izvedla med svojim članstvom in v kateri sta dve tretjini članstva izrazili nasprotovanje dvigu upokojitvene starosti, tudi na račun boljših pokojnin. Zveza tudi v tem primeru ni upoštevala mnenja svojih članov in je politikantsko podprla vladni predlog reforme.
“Potrebujemo obrat v sindikalizmu!”
Absurden obrnjen manever sindikalne centrale, ki se “bolj kot z bojem za delavske pravice ukvarja z bojem proti svojim članom,” kaže na strukturne probleme prevladujočega modela sindikalizma pri nas. Velike sindikalne centrale so očitno pregloboko integrirane v kapitalistični sistem in procese socialnega dialoga, da bi se lahko resnično borile za izboljšanje delavskega položaja, obrambo in širitev delavskih pravic.
Vse prevečkrat se zdi, da je njihova funkcija zgolj še potrjevanje vladnih in delodajalskih predlogov, miritev razrednih napetosti in posledično ohranjanje za delavstvo slabih, nevzdržnih razmer in odnosov. Očitno je tudi, da jih duši birokracija, odtujenost vodstva central od njihovih članov in posledično zastopanje partikularnih interesov posameznikov v strukturah sindikata. Nič čudnega, da se zaupanje v sindikate izgublja, vse manj ljudi pa se sindikalno organizira.
V Inštitutu za delavske študije so opozorili, da članstvo v sindikatih upada, da je sindikalno organiziranih zgolj še 15 odstotkov aktivnega delavstva, tudi pokritost s kolektivnimi pogodbami je vse manjša. “Širijo se prekerne in negotove zaposlitve brez zaščite.” Tako kot drugi so opozorili, da mora sindikalizem prihodnosti iznajti nove oblike boja. “Pogajanja ne morejo biti edino orodje sindikalizma.”
“Začnimo iskati alternative in izstopimo iz sindikalnih central, ki več ne zastopajo interesov delavstva.”
Mile Zukić iz Konference sindikatov zavarovalništva Slovenije je dejal, da je njihov sindikat ravno zaradi takih stvari izstopil iz ZSSS. Tudi sam je bil v preteklosti že tarča napadov zaradi sindikalnega dela, prisotne sindikate pa je pozval, da skupaj zgradijo alternativno sindikalno centralo: “Začnimo iskati alternative in izstopimo iz sindikalnih central, ki več ne zastopajo interesov delavstva.”
Odgovor na strukturne probleme sindikalizma seveda ni v zavrnitvi sindikalne pobude in delavskega organiziranja. Nasprotno: od delavstva zahteva vrnitev k osnovam delavskega boja. Potrebno je okrepiti borbeni sindikalizem, gradnjo zdravih sindikalnih jeder, delovanje na terenu, aktivno vključevanje članstva v sindikalne aktivnosti, po potrebi vzpostavljanje novih delavskih organizacij in sindikatov, pa tudi stavke, proteste in druge oblike boja.
V času ko kapital brez omejitev klesti po pravicah in pogojih življenja, uničuje družbe in okolje, je potrebno še več organizacije in napora. Delavska koalicija nam je s svojo pobudo v zadnjem obdobju pokazala možno pot naprej. ★
