Leto dni od potopa ladje z migranti pri otoku Pylos v Grčiji
Mineva leto dni od ene najhujših pomorskih nesreč po drugi svetovni vojni. Na poti iz Libije je 14. junija 2023 v zgodnjih jutranjih urah ribiška ladja Adriana potonila v bližini otoka Pylos. Na krovu se je nahajalo okoli 750 ljudi iz vojnih območij na bližnjem vzhodu. Preživele so 104 osebe, najdenih je bilo 84 trupel.
Da je plovilo v nevarnosti, je grška obalna straža vedela že dan prej, saj so ljudje na krovu Adriane opozorili nevladne organizacije, da je več ljudi življensko ogroženih. Grška obalna straža z zamaskiranimi paramilitarci se je prenatrpani ladji približala in ponovno odmaknila, ker naj bi Adriana zavračala pomoč z razlogom, da potuje v Italijo in ne v Grčijo. Nekaj ur pred potopom, ko je bilo jasno, da motor Adriane ne deluje več, je ladja obalne straže z vrvjo poskusila odvleči nedelujoče plovilo.
Preživeli pravijo, da so manevri in počasna odzivnost grške obalne straže krivi za potop, več neodvisnih preiskav je te trditve potrdilo. Pomorsko pravo namreč določa, da je potrebno narediti vse, da se zagotovi varnost ljudi na morju. Ne glede na pravo pa je jasno, da so se ljudje odpravili na nevarno pot zaradi nevzdržnih razmer v njihovih domovih, katerih razlog so med drugim kolonialne in orožarske tendence trdnjave evrope.
Oblast je krivdo za stotine mrtvih ponovno prenesla na takoimenovane tihotapce, čeprav je več kot očitno, da odgovornost nosijo izvajalci zahodne fašistične politike, želja po nadvladi surovinsko bogatih območij in verske vojne.
Preiskave uradnih oseb iz vrst obalne straže in frontexa potekajo počasi in površno, sodnik kazenskega sodišča je celo zavrnil pregled potencialno ključnih dokazov, ki bi jih lahko bremenile. Ostanki ladje ležijo na dnu najgloblje točke mediteranskega morja, priče pa so obenem tudi obtoženi. Grško kazensko sodišče je sprva proti devetim preživelim vložilo obtožnico za odgovornost nastale nesreče ter jo pred kratkim umaknilo, saj je odločilo, da ni pristojno za situacijo, ki se je zgodila v mednarodnih vodah. Obtoženi, stari okoli 20 let, bi v primeru, da bi izgubili v vseh točkah obtožnice, ostali v zaporu do smrti. Vzporedno se je več humanitarnih skupin priključilo preiskavi pomorskega sodišča – vložena tožba v imenu 53 preživelih, ki odgovornost za katastrofo pripisuje grški obalni straži, še vedno poteka.
Ne pozabimo, tako imenovani tihotapci le izkoriščajo spregledana mesta v razdejanju, ki ga industrija vojne pušča za sabo in v njih iščejo zaslužek. Velikokrat pa je realnost taka, da so “tihotapci” sami prebežniki, ki jih oblasti s takim poimenovanjem razglasijo za grešne kozle. Za mrtve v Mediteranskem morju, na kopenskih mejah, in vseh vmesnih poteh, so krive politike evrope in ostalih, ki se slepo prepuščajo propagandi nacionalističnih ideologij. ★