Izrazi solidarnosti z LGBTQ+ in kurdsko skupnostjo v Turčiji ter zahteve za osvoboditev Abdullaha Öcalana.
Pred turškim veleposlaništvom v Ljubljani sta se v zadnjih dveh dneh odvili dve ločeni, a povezani akciji solidarnosti s preganjanimi v Turčiji.
Ob mednarodnemu dnevu akcije za osvoboditev Abdullaha Öcalana je skupina aktivistov danes izobesila transparent in raztrosila letake, ob koncu vikenda pa je pobuda Prajd za svobodno Palestino izvedla solidarnostno akcijo z LGBTQ+ skupnostjo v Turčiji.
Svoboda za Öcalana kot korak k miru
Današnja intervencija pred turškim veleposlaništvom v Ljubljani je potekala v sklopu dneva akcije za Öcalana, h kateremu je pozval odbor kampanje Freedom for Abdullah Öcalan in številne druge organizacije, med drugimi tudi gibanje internacionalistične mladine in Akademija za demokratično modernost. Namen pobude je opozoriti na ekstremne in nečloveške pogoje, v katerih je od leta 1999 na turškem otoku Imrali zaprt Abdullah Öcalan, zahtevati njegovo osvoboditev in podpreti njegov poziv k miru skozi paradigmo demokratične modernosti.
Ugrabitev in kampanja za njegovo osvoboditev
Abdullah Öcalan je bil v skladni akciji tajnih služb dominantnega sistema in zveze NATO leta 1999 ugrabljen v Keniji in predan turški državi. Od takrat preživlja doživljensko zaporno kazen na otoku Imrali. Zaprt je v nečloveških razmerah in po več let popolnoma izoliran od drugih ljudi in zunanjega sveta.
Svetovna gibanja, poznane osebnosti in intelektualci vseh vrst se vse od njegove ugrabitve borijo za njegovo izpustitev. Samo leta 2015 je peticijo za njegovo osvoboditev podpisalo več kot 10 milijonov ljudi. Danes kampanjo za njegovo svobodo organizira in usmerja več različnih odborov in iniciativ po vsem svetu. Med drugim kurdska skupnost od leta 2012 izvaja dnevne proteste pred stavbo Sveta Evrope v Strasbourgu.
Pobuda za mir na Bližnjem Vzhodu in drugod
Abdullah Öcalan je ustanovitelj Delavske stranke Kurdistana (PKK), ki je že v 90. letih prejšnjega stoletja zagnal proces samokritike in globoke transformacije kurdskega revolucionarnega gibanja. Slednje je kot rezultat tega procesa zavrglo nekatere prejšnje anksiome, ustvarilo novo paradigmo in “boj za kurdsko državo” zamenjalo s predlogom demokratičnega konfederalizma. Gre za predlog družbene organizacije brez države, ki temelji na radikalni ljudski demokraciji, ženski osvoboditvi in ekologiji.
Demokratični konfederalizem svoje obrise kaže vsaj zadnjih deset let v Rojavi, kjer na podlagi teh idej od leta 2015 poteka revolucionarni proces. Kljub težkim okoliščinam in vojni, stalnim pritiskom in napadom s strani regionalnih sil kapitalistične modernosti, revolucija v Rojavi diha še naprej.
V dialogu z idejami demokratičnega konfederalizma pa so tudi številna internacionalistična protikapitalistična gibanja. Strateško zavezništvo z Gibanjem svobode Kurdistana v zadnjih letih plete tudi lokalno antiavtoritarno gibanje.
Abdullah Öcalan je februarja letos zagnal nov mirovni proces s Turčijo, pozval k razpustitvi PKK in postavil okvir za razrešitev “kurdskega vprašanja”. Njegov poziv za mir, temelječ na demokratični modernosti in konceptu demokratičnega naroda, ponuja možnosti za razrešitev sporov in vojn, ki danes v tako grozeči obliki pretresajo Bližnji Vzhod in svet.
Njegova osvoboditev bi lahko pomembno vplivala na prihodnost sveta tudi onkraj Kurdistana, saj njegovi predlogi za rešitev družbenih težav kažejo možno pot iz vojne, konfliktov in globalne sistemske krize. Predlogi za demokratično organiziranje družbe od spodaj, temelječe na ženski osvoboditvi, mnogoterosti, ekologiji in ljudski demokraciji, ponuja možnost sobivanja, miru in svobode. Gre za enega redkih aktualnih predlogov, ki namesto dominacije, smrti in sovraštva ponuja prihodnost, vredno življenja.
Solidarnost s kvir skupnostjo v Turčiji
Že v nedeljo je bila pred turškim veleposlaništvom izvedena podobna intervencija, ki je nastala v okvirih pobude Prajd za svobodno Palestino. Namen intervencije je bil izraziti solidarnost z LGBTQ+ in kurdsko skupnostjo v Turčiji, ki sta tarči hude represije in pregona. Turška država namreč vse bolj ekstremno kriminalizira LGBTQ+ skupnost, njene izraze in združevanje. Kurdi iz LGBTQ+ skupnosti pa so zaradi svoje narodnosti še dodatno napadani.
Parade ponosa so v večjih turških mestih prepovedane že vse od leta 2015, saj naj bi po besedah predsednika Erdogana ogrožale javno varnost. Še več, letošnje leto je bilo razglašeno za “leto družine”, LGBTQ+ skupnost pa naj bi predstavljala grožnjo državnim, tradicionalnim in moralnim vrednotam.
Turška oblast pripravlja tudi nov predlog zakona, ki še dodatno “krepi diskriminacijo in nasilje nad LGBTI+ osebami ter jim odvzema temeljne pravice in svoboščine”. Celotno izjavo nasprotnikov zakona najdete tukaj.
Ljudje na ulicah kljub prepovedim
Navkljub, in pa prav zaradi prepovedi, se vsako leto na ulicah zberejo ljudje, ki se upirajo avtoritarnim in sovražnim politikam države. V nedeljo, 29. junija se je tako na prepovedani Paradi ponosa v Carigradu zbralo večje število aktivistov, ki so bili, tako kot vsako leto, deležni policijske in lokalno-oblastne agresije. Vsaj 50 ljudi je bilo aretiranih.
Predeli mesta, ki so bili v preteklosti središča protidržavnih gibanj in glavni trgi, kjer se ponavadi odvijajo protesti, so bila blokirana s policijskimi vozili, zaprte so bile postaje podzemne železnice. Policisti pa so posameznike arbitrarno aretirali po celotnem mestu, pred, med in po sami paradi. Konfederacija progresivnih sindikatov Turčije je sporočila, da so bili med pridržanimi tudi trije novinarji.
Zaradi takih politik turške države, ki neusmiljeno preganja pripadnike manjšin, je pobuda Prajd za svobodno Palestino na ta dan lokalni ambasadi pustilo sporočilo: “stop preganjanju lgbtq* skupnosti in kurdov! erdoganov režim mora past!” S to akcijo je pobuda tudi zaključila z akcijami bogat mesec boja. ★
