Poziv z Balkana
Balkanska anarhistična solidarnostna mreža je globalna protivojna in antiavtoritarna gibanja pozvala k decentraliziranim akcijam proti militarizmu in nacionalizmu med 1. in 10. oktobrom 2024.
Poziv izhaja iz dolgoročnih prizadevanj anarhističnega gibanja na Balkanu proti militarizmu in vojni, ki so v aktualnih regionalnih in svetovnih razmerah pomembna kot morda že dolgo ne. Oblikovan je bil na podlagi pogovorov in srečanj v okviru Balkanskega anarhističnega sejma knjig v Prištini, ki se je odvil v začetku julija 2024. Potrebno ga je razumeti tudi kot nadaljevanje mobilizacije proti militarizmu, ki jo je mreža artikulirala in zastavila v zaključni izjavi Balkanskega anarhističnega knjižnega sejma 2023, ko je ta potekal v Ljubljani.
Osnovno izhodišče poziva za dneve akcij je razumevanje, da je “vojna [je] sestavni del kapitalističnega sistema. Ne glede na to, ali gre za vojno nizke intenzivnosti ali za vojno s polno močjo, služi kot pomembno orodje za širitev kapitalizma, saj odkriva nove vire izkoriščanja, kot so zemlja, morje, minerali, vsa živa bitja ali proizvodnjo in prodajo orožja kot kapitala. (…) Vojne v Ukrajini, Sudanu, Siriji, Mjanmaru, podsaharski Afriki, vojne kartelov v Mehiki in druge imajo isto logiko prevlade in širjenja kapitala, ki prinaša le smrt in uničenje.”
Vojna in uničenje, ki jo ta prinaša, ima še prav poseben pomen na Balkanu in to ne zgolj zaradi krvave nedavne zgodovine, ki še danes kot ogromna teža pritiska na življenja prebivalcev in prebivalk regije: “Zavedamo se, da balkanske države niso zgolj stranski gledalci vojne, temveč so njen neločljiv del. Od tega, da gostijo glavne svetovne vojaške objekte, zagotavljajo vadbišča za oborožene sile, nudijo logistiko in koridorje za prenos orožja in vojakov, prispevajo tehnično znanje, igrajo pomembno vlogo v svetovnih vojnih manevrih ter proizvajajo in prodajajo orožje po svetu, s čimer so aktivni del pri omogočanju umorov in genocidov. Medtem ko si zasebni in državni sektor z roko v roki prizadevata, da bi tudi najmanjše balkanske države razvile v regijo, ki proizvaja in/ali kupuje orožje, opažamo vse večji pritisk na lokalne družbe, da pod pretvezo strahu in negotovosti glede prihodnosti sprejmejo novo, še bolj militarizirano realnost.”
V Srbiji so v teh dneh sprožili postopek za ponovno uvedbo obveznega služenja vojaškega roka, na Hrvaškem naj bi ga po trenutnih napovedih vpeljali s 1. januarjem prihodnje leto, pogovorom v podobno smer pa smo priča tudi pri nas.
Številne državne elite na Balkanu, med drugim tudi Slovenija, so se v zadnjih treh desetletjih umestile znotraj globalnega sistema militarizma. Zaradi navezanosti nanj so postale aktivne sodelavke v vojnah med državami, v vojni proti ljudem na mejah Evrope in sedaj še v genocidu v Gazi.
Tudi zaradi sostorilstva državnih elit in številnih podjetij v množičnih zločinih proti ljudem je v pozivu izpostavljena potreba po intervencijah v lokalnih kontekstih: “Vse pozivamo, naj v tem obdobju v svojih krajih in na svoj način organizirajo akcije, s katerimi bodo med drugim nasprotovali pogojem vojne: nacionalizmu, militarizmu, patriarhatu in izključevalni politiki. Pozivamo k akcijam proti orožarski industriji in prevozu orožja, proti vsem nacionalnim vojaškim aparatom, multinacionalnim vojaškim koalicijam in vse večji militarizaciji naših družb. Tako kot prejšnja leta želimo izraziti solidarnost z vsemi dezerterji, vojnimi uporniki in popolnimi nasprotniki vojske.”
Preberite celotno besedilo poziva k Transnacionalnim dnevom akcij proti militarizmu in nacionalizmu med 1. in 10. oktobrom 2024 in prevode v druge jezike tukaj.
BASK v Prištini v znamenju tovarištva in organiziranja zoper vojno dominantnega sistema proti ljudem
Boj proti militarizmu in nacionalizmu ni bil edini fokus letošnjega Balkanskega anarhističnega sejma knjig. Tokrat se je prvič odvil v albansko govorečem okolju, s čimer je v praksi še dodatno zaživela ideja gradnje Balkana kot prostora tovarištva in boja, ki ne pristaja na vsiljene meje in delitve na podlagi jezika in kulture.
To je bilo še posebej pomembno za Kosovo, ki “vse od konca vojne ostaja ujet v stanje stalno obnavljujočega se konflikta, ki botruje stalnemu ozračju napetosti med Kosovom in Srbijo. Elite na obeh straneh te razmere s pridom izkoriščajo in še naprej vzdržujejo razdor med družbama ter se z njim okoriščajo. Že samo s tem, da so tovarišice in tovariši z vsega Balkana, tudi iz Kosova in Srbije, stali druga ob drugem ter obsodili nacionalizem in državno politiko, je močan dokaz naše skupne zavezanosti solidarnosti in odporu.”
Velik pomen je bil tudi tokrat namenjen razumevanju vloge, ki jo Balkan danes igra v evropskem sistemu upravljanja z migracijami: “Stranski učinek militarizacije Balkana je militarizacija državnih meja, ki so postale smrtna kazen za migrante in migrantke, ki preko Balkana potujejo v evropska mesta. Balkanske države – predstavljane kot meja “trdnjave Evropa” – so prevzele vlogo nadzora nad gibanjem, kar pomeni, da potiskajo nazaj, ropajo, pretepajo, pridržujejo in celo ubijajo migrante, vse to pa je zakrito s tehnokratskim jezikom upravljanja migracij. Balkanske države so prejele več sto milijonov evrov ter najsodobnejšo tehnologijo za militarizacijo in nadzor meja, poleg tega pa pod krinko skupnih prizadevanj za zaščito “trdnjave Evropa” gostijo pripadnike agencije Frontex. Balkanske države po novem ne le odvračajo migrante, ki prihajajo v Evropo, ampak jih na svojem ozemlju “obravnavajo” v imenu evropskih držav.” Dva primera tega novega stanja predstavljata “vzpostavitev migrantskih centrov v Albaniji v imenu Italije in najem 300 zaporniških celic na Kosovu s strani Danske, ki naj bi jih uporabila za tujce, ki jih želi deportirati.”
Mreža je še enkrat poudarila solidarnost z migranti, ki prihajajo na Balkan ali skozenj potujejo, “saj tudi sami izhajamo iz družb, ki so jih oblikovale migracije.” Prav tako je bila izpostavljena potreba po “krepitvi transnacionalnih anarhističnih pobud za zagotavljanje podpore ljudem na poti.”
Udeleženci in udeleženke so v Prištini izrazili tudi solidarnost s palestinskim ljudstvom in pozvali k angažmaju s ciljem, da države na Balkanu prekinejo politično in vojaško podporo Izraelu. Sovražnik ni zgolj vojna sama, temveč tudi vse države in kapitalistični sistem, ki jo vzdržujejo.
“Anarhistični boj za svobodo in enakost je nujno tudi feministični boj”
Ena ključnih komponent srečanja v Prištini je bila tudi tokrat izgradnja kvir-feministične perspektive in nadaljevanje transnacionalnega povezovanja okrog nje. Ta se vzporedno s splošnim srečanjem in mrežo balkanske solidarnosti zelo konkretno razvija vse od sejma v Romuniji, ki je potekal leta 2022.
Poleg tem, ki so povezane z naslavljanjem patriarhalnih praks tako v naših družbah kot v naših skupnostih, je bil poudarek tudi na zavezanosti boju za reproduktivno pravičnost in dostop do varnega splava, saj ta marsikje ni ali pa ne bo več samoumeven.
“V patriarhalnih kapitalističnih družbah na že tako zaznamovana življenja žensk, transspolnih, kvir oseb in drugih, ki ne ustrezajo dominantni spolni shemi, še dodatno negativno vplivajo neoliberalne reforme, reakcionarne klerikalno-konservativne sile in dehumanizirajoča državna politika. V vse bolj nacionalističnih in militariziranih državah retorika o demografskem upadu služi upravičevanju vse bolj restriktivnih politik v zvezi z avtonomnim odločanjem o rojstvu otrok.”
Kvir-feministična mreža se je vmes že srečala tudi na Anarhističnem sejmu knjig v sredini septembra v Zagrebu, ki je prvi dan dogodka namenil izključno tem tematikam.
Zaključno izjavo iz Balkanskega anarhističnega knjižnega sejma 2024 lahko v celoti preberete tukaj, prevode v druge jezike pa lahko preverite na uradni strani BAB2024.
Naslednji Balkanski anarhistični sejem knjig bo predvidoma potekal maja 2025 v Solunu, Grčija.
