Po dolgih letih v Ljubljani prvomajski shod vreden tega dneva
Prvega maja obeležujemo dosežke in se spominjamo bojev delavskega razreda iz preteklosti. Vsa revolucionarna gibanja na ta dan povsod po svetu tradicionalno pripravljajo različna zborovanja, množične demonstracije in druge aktivnosti, katerih namen je boje iz preteklosti postaviti v kontekst boja za ohranjanje in širitev delavskih in socialnih pravic danes in v prihodnosti. Tudi letos ne bo nič drugače. Pravi prvomajski shod se je po dolgih letih ponovno zgodil tudi v Ljubljani.
Zgodovina prvega maja je neposredno povezana z bojem za osemurni delovnik in delavskimi stavkami. Kot poseben dan ga obeležujemo v spomin na krvavo zatrtje delavske stavke v Chicagu leta 1886, ko je policija ubila šest delavcev, jih 70 ranila in okrog 100 aretirala. Na naknadnem procesu proti delavcem je bilo na smrt obsojenih šest anarhistov iz delavskega gibanja, čeprav proti njim niso imeli nobenih dokazov.
Danes je praznik izgubil vso svojo ostrino in temeljni pomen, saj ga je dominantni red uspešno ukalupil, da ta služi ohranjanju in reprodukciji sistema, ki je v temeljnem nasprotju z interesi ljudi. Namesto radikalnih delavskih stavk in protestov smo dobili piknike in zabave, namesto revolucionarne retorike pa govoričenje o socialnem dialogu. Med najbolj absurdne primere tega razvrednotenja, ob katerih bi vsakemu delavcu moralo postati slabo, zagotovo spadajo govori raznih jankovićev in drugih predstavnikov vladajočih razredov na raznih delavskih proslavah, v katerih delavcem razlagajo o delavskih pravicah in boju proti kapitalu. Zato je toliko bolj pomembno, da se je letos tudi pri nas zgradila pobuda za drugačno obeležitev praznika, ki se vrača k njegovim koreninam, temeljnemu pomenu in je usmerjena v prihodnost boja proti izkoriščanju in kapitalizmu.
Protestni shod Prvi maj delavstvu nazaj na Kongresnem trgu
Ob 16. uri se je na Kongresnem trgu v Ljubljani začel protestni shod Prvi maj – delavstvu nazaj, na katerega je pozvala organizacijska fronta različnih delavskih, študentskih ter drugih antikapitalističnih skupin in organizacij.
V pozivu na protestni shod je organizacijska fronta opozorila, da je razlogov za praznovanje vse manj, saj se socialni položaj velike večine ljudi zaradi naraščanja življenjskih stroškov in stagnacije plač nezadržno slabša. Med tem, ko delavstvo prevzema večji del bremena za posledice aktualnih kriz kapitalizma, dela v slabših pogojih, dlje časa in za nižje plačilo, pa se dobički kapitalistov vztrajno povečujejo. “Ko plače stagnirajo, cene naraščajo, delovni čas pa se povečuje, se poglablja revščina in ogroža naše osnovno preživetje,” so zapisali v pozivu.
Prvomajskega shoda v Ljubljani se je udeležilo na stotine ljudi vseh generacij.
Vsebina protestnega shoda naslavlja tudi vlogo vsakokratnih vlad in političnega razreda, ki veliko leporečijo o delavskih pravicah in interesih navadnih ljudi, v resnici pa vedno znova skozi zakonodajo in druge postopke ustvarjajo pogoje po meri kapitala, ki omogočajo učinkovitejše izkoriščanje in s tem kovanje dobičkov. “S krčenjem pridobljenih delavskih in socialnih pravic, razkrajanjem in privatizacijo javnih storitev, kot so javni vrtci, izobraževanje, javno zdravstvo, neprofitna stanovanja, javna sredstva pa namesto v skupno dobro mečejo za subvencioniranje gospodarstva in v žrelo vojne industrije.” Opozorili so tudi na negotovost, ki se ustvarja skozi razširjene prekarne zaposlitve in pozvali k delavski enotnosti in solidarnosti, “da zgradimo moč, s katero se lahko zoperstavimo napadom kapitala na naša življenja.”
Med bolj vidne pobudnike protestnega shoda spada tudi Študentsko društvo Iskra, ki je v tednih pred prvim majem sodelovalo tudi pri organizaciji izobraževalnih in drugih mobilizacijskih dogodkov, ki so potekali v Ljubljani, Kopru in Mariboru. Na predavanjih in drugače so predstavljali zgodovino prvega maja in delavskih bojev ter agitirali – tudi med delavstvom v različnih panogah – za udeležbo na protestu in za gradnjo skupne fronte proti kapitalu.
Protestni shod sta podprla tudi Sindikat delavcev prometa in zvez (SDPZ) in Sindikat Pošte Slovenije, nanj pa so pozvale še številne druge skupine in organizacije, med drugimi tudi sestrska Antiavtoritarna skupščina.
Shod na Kongresnem trgu se je začel s pesmijo Vstala Primorska, nadaljeval pa z govori različnih delavskih, študentskih in drugih organizacij. Na prekarizacijo zaposlitev, iz te izhajajočo negotovost in izkoriščevalske prakse šefov so opozorili v poštnem sindikatu, sindikatu delavcev v kulturi Zasuk in študentski Iskri. Slednja je poudarila tudi nevzdržno stanovanjsko situacijo študentov in vseh ostalih, ki je tako kot ostali izpostavljeni problemi direkten rezultat politike, ki se podreja interesom kapitala.
Predstavnica Sindikata Tuš je poudarila pomembnost delavskega organiziranja in povezovanja delavstva različnih panog v skupen boj. Njihova aktualna sindikalna izkušnja boja za višje plače predstavlja pomembno izkušnjo, v kateri so se soočili tako s pritiski iz različnih koncev kot z lastnimi omejitvami. Izpostavila je tudi gospodinjsko in reproduktivno delo, ki ga kot delavke opravljajo zastonj, kar je v interesu kapitala: “To delo namreč omogoča, da smo lahko naslednji dan ponovno pred vrati Tuša, Spara in Ikee urejene in pripravljene na delo.” Migrantski delavci iz Ambasade Rog pa so opozorili na dvojno izkoriščanje, ki so ga na trgu dela deležni najprej kot delavci, nato pa tudi kot osebe, ki jim zaradi statusa vsakodnevno grozi deportacija.
Protestnega shoda so se udeležili tudi stavkajoči z upravnih enot, dostavljalci hrane in Gibanje za pravice Palestincev, ki so prebrali poziv palestinskih sindikatov, v katerem pozivajo k prekinitvi oboroževanja Izraela.
Shod se je iz Kongresnega trga prestavil na ulice središča mesta in se ob glasnem vzklikanju antikapitalističnih gesel, ki jih je ves čas spremljala bobnarska sekcija protesta, zaključil v Miklošičevem parku. Poprotestno druženje se je v tovariškem vzdušju ob glasbi, pesmih in dobri hrani nadaljevalo v Parku Tabor.
Letošnji prvi maj v Ljubljani nam daje upanje, da se lahko povezovanje delavcev, študentov in širše družbe razvije v skupno razredno fronto proti izkoriščanju in kapitalu, ki je prepotrebna, če si v teh slabih družbenih razmerah sploh lahko zamišljamo prihodnost, ki bo vredna človeka. Naj bo naslednji prvi maj pri nas še bolj množičen in udaren! Naj že slavi tudi vmesne dosežke konkretnih bojev na naših delovnih mestih in v drugih družbenih sferah, kjer smo izkoriščani in podvrženi napadom kapitala.
Prvi maj po svetu
Tudi po svetu se danes odvijajo številna zborovanja in množične demonstracije, katerih skupno sporočilo je jasno: kapitalizem kolonizira našo družbo, si podreja vse sfere življenja, uničuje okolje in ga je zato – v interesu ljudi in naše prihodnosti – potrebno uničiti. Največji protestni shodi se pričakujejo v Parizu in Berlinu, pa tudi v Grčiji in večini geografij Azije in Latinske Amerike.
Po Evropi
Med bolj množične in divje prvomajske proteste so se tudi letos zapisali tisti v Franciji, kjer se je na ulicah vseh večjih mest zbralo na stotisoče ljudi. Dan, ko se na ulice skupaj podajo mnogotere protikapitalistične sile vseh generacij, so zaznamovali spopadi med policijo in protestniki, solzivec, napadi na simbolne tarče kapitalizma in splošni uporni duh, po katerem slovi Francija.
V Berlinu se je na tradicionalnem revolucionarnem prvomajskem shodu zbralo več kot 10 tisoč ljudi. Potekal je v znamenju nasprotovanja kapitalističnim vojnam in internacionalistične solidarnosti z ljudmi v Palestini in Kurdistanu ter z močno feministično perspektivo. Militantni protesti revolucionarnih organizacij in radikalnih sindikatov so se zvrstili tudi v v Zürichu, Kopenhagnu in številnih mestih po Španiji.
Revolucionarni 1. maj v Berlinu je nosil osrednje sporočilo internacionalistične solidarnosti proti vojni.
V regiji
Tradicionalna prvomajska povorka, ki se jo je v preteklosti mnogokrat organizirano udeleževalo tudi antiavtoritarno gibanje iz Slovenije, se je tudi letos v dopoldanskih urah izpeljala v Trstu. Tovarišija v regiji pa je bila aktivna tudi na ulicah v Prištini in v Skopju.
