V soboto bo v Ljubljani potekal solidarnostni shod v podporo ekološkim bojem proti ekstraktivizmu in kapitalistični devastaciji zemlje v Srbiji in drugod po Balkanu
Izkoriščanje naravnih virov pustoši po Balkanu – gora za goro, reka za reko, vas za vasjo. V Srbiji tega boja ni več mogoče prezreti. Ljudje z blokadami pred buldožerji in tovornjaki izražajo svoje nestrinjanje, mnogi so zaradi tega v dolgih pravnih bojih.
Z vami zato delimo poziv k pridružitvi mednarodni solidarnostni akciji in velikemu protestu proti ekstraktivističnim projektom v Srbiji, ki bo potekal 19. septembra v Beogradu. Solidarnostna akcija v podporo zahtevam protesta v Beogradu bo v soboto potekala tudi v Ljubljani.
Od Triglava do Timoka
Homolje – eno zadnjih gorskih območij v vzhodni Srbiji, ki ga rudarjenje še ni pogoltnilo. Nahaja se v ozki vrzeli med dvema rudnikoma, Borom in Majdanpekom, ter dvema narodnima parkoma. Rudarski stroji podjetja Dundee se množijo po hribih, poleg tega pa izsekavajo gozdove za infrastrukturo, med drugim vetrne elektrarne, za potrebe rudarjenja.
Bor – mesto, ki je bakru že dalo vse, kar je imelo. Desetletja rudarjenja, zdaj pod okriljem kitajskega podjetja Zi-Jin, so zastrupila zrak, vodo, tla – in to še vedno ni dovolj. Zdaj hočejo žrtvovati še vas Krivelj in razširiti svoje dejavnosti na čim več prostora, da bi ga spremenili v največji rudnik te vrste v Evropi! Med tem vsak 4 prebivalec Bora zboli za rakom.
Majdanpek — kjer so leta 2022 ljudje v »bitki za Starico« s svojimi telesi stopili med kitajsko rudarsko družbo. Bili so pretepeni, zaprti in — leta kasneje — so še vedno v pravnih bojih, zaradi lažnih obtožb. »Nu dau« (Brez predaje) je najbolj preganjana skupina v Srbiji, kaznovana zaradi upora; to ni pravica, to je sodelovanje političnega režima v Srbiji, da pokaže, kaj vas čaka, če branite svoj dom.
Zaječar – eno od demografsko najbolj živahnih območij v vzhodni Srbiji, ki ga rudarjenje doslej še ni prizadelo, čeprav ni daleč od velikih rudarskih polj v Boru. Mestu, bogato s pitno vodo, danes grozi nevarnost, da bo postalo nova žrtev podjetja Zi-jin zaradi širitve podzemnega rudnika Čukaru-Peki – edinega novega rudnika, kateremu je bilo odobreno obratovanje v 21. stoletju.
Rogozna — primer tega, kaj lahko ljudje dosežejo, ko se združijo in medsebojno podpirajo. Z močnim trudom je ljudem uspelo, da je podjetje začelo oklevati, a kljub temu ostaja nevarnost, da bodo pridobljena raziskovalna dovoljenja za vrtanje. Če bodo tukaj uspeli, bodo vodo odvzeli tudi vsem, ki živijo nižje po toku.
Bobija — gora v bližini Ljubovije, kjer se lokalno prebivalstvo ni hotelo predati brez boja. Še vedno stojijo med svojo vodo, zemljo in podjetji, ki lovijo antimon in zlato.
Jadar — prebivalci Jadarske doline so se združeni soočili z megalomanom rudarske industrije: Rio Tinto in po letih prizadevanj in boja uspeli projekt zaustaviti.
Ne gre za osamljene lokalne boje. Gre za skupen boj, ki nosi različna imena na različnih gorah, hribih in rekah. Ne gre za to, da bijemo tuji boj. To je tudi naš boj!
V Sloveniji trenutno nimamo aktivnejših kritičnih točk, kar se tiče izkoriščanja naravnih virov, kar pa ne pomeni, da bomo čakali do točke, ko bodo tuje korporacije na naši zemlji, pred našim pragom.
Zato bo v soboto, 19. septembra, ob 18. uri pred srbskim veleposlaništvom v Ljubljani (Ciril-Metodov trg 1) potekal shod solidarnosti z ljudskim organiziranjem v Srbiji in širše po Balkanu, s katerim stopnjujemo boj proti ekstraktivističnim projektom velesil.
Protest je samoorganiziran s strani udeleženk in udeležencev ter podprt s strani organizacij, kolektivov iz Slovenije, srbske diaspore in okoljskih gibanj z Slovenije in Srbije. Delite poziv po svojih kanalih in ga po potrebi prilagodite.
Od Triglava do Timoka: za reke, za ptice, za delavske pravice! ★
