Na Kubi je v 78. letu starosti umrla črnska revolucionarka Assata Shakur
25. septembra je umrla revolucionarka in članica Črnske osvobodilne vojske (Black Liberation Army – BLA) Assata Olugbala Shakur. Kot zloglasna borka proti rasizmu in zatiranju predstavlja pomemben del revolucionarne zgodovine 20. stoletja. Pri 78. letih je umrla v Havani na Kubi, kjer je od leta 1984 živela v političnem azilu.
Assata Shakur se je rodila 16. julija 1947 v New Yorku, otroštvo pa preživela med New Yorkom in Severno Karolino, kjer je odraščala pod rasnimi zakoni in formalno segregacijo. Kot študentka v 60. letih prejšnjega stoletja je bila aktivna v črnskem osvobodilnem gibanju ter antimilitarističnem boju proti vojni v Vietnamu.
Revolucionarno delovanje
Po končanem študiju se je pridružila Stranki črnih panterjev (Black Panther Party – BPP), ki je nastala v kontekstu globalnih revolucionarnih vrenj in protikolonialnega boja 60. let ter predstavlja enega vrhuncev razrednega boja tistega časa. Sodelovala je pri organizaciji protestov, izobraževalnih programov in skupnostnih projektov, kot so brezplačni zajtrki za otroke in zdravstvene klinike.
Preberite tudi prispevek o zgodovini revolucionarne stranke Črnih panterjev:
★ Lekcije iz boja Črnih panterjev
Assato pa je razočarala notranja kultura stranke, predvsem mačistična vedenja in pomanjkanje poglobljenega poznavanja afroameriške zgodovine pri njenih članih. Zato se je odcepila in se pridružila bolj radikalni podtalni frakciji, Črnski osvobodilni vojski. Ta je v stilu urbanih gverilskih formacij med drugim izvajala napade na institucije sistema, iz zaporov osvobajala politične zapornike in z ekspropriacijo oziroma ropanjem bank financirala aktivnosti gibanja.
V tem obdobju si je nadela ime Assata Shakur – Assata pomeni »ona, ki se bori«, Shakur pa »hvaležna«. Sprememba je pomenila odmik od »suženjskega imena« in izraz nove identitete.
Med letoma 1971 in 1973 je bila obtožena številnih kaznivih dejanj, ugrabitve, oboroženega ropa, poskusa umora in umora, ter postala tarča pregona FBI.
Obsojena na dosmrtno ječo
2. maja 1973 so jo skupaj z dvema tovarišema na avtocesti New Jersey Turnpike na podlagi profiliranja ustavili policisti. Tako imenovana naključna kontrola prometa je vodila v oborožen spopad, v katerem je policija umorila njenega tovariša Zayda Malika Shakurja ter sama izgubila enega od svojih agresorjev. Assata je bila ranjena, aretirana in obtožena umora policista. Leta 1977 je bila obsojena na dosmrtno ječo.
Zaprta je bila šest let, v tem času pa preživljala številne zlorabe, od fizičnega nasilja do dolgotrajne izolacije in onemogočanja stika z bližnjimi in drugimi zaprtimi celo na način, da je eno obdobje zapora iz tako imenovanih »varnostnih razlogov« preživela kot edina ženska na oddelku v sicer moškem zaporu.
V zloglasnem zaporu Rikers je tudi rodila svojega edinega otroka. Po šestih letih zapora so jo iz celice rešile tovarišice iz Črnske osvobodilne vojske in komunistične organizacije May 19. Te so v zapor pretihotapile pištolo in dinamit, zajele paznike, ukradle kombi in osvobodile Assato, ki je za tem izginila.
Politični azil na Kubi
Po letih skrivanja se je Assata pojavila na Kubi, kjer ji je Fidel Castro podelil politični azil. S svojim neustrašnim direktnim bojem proti sistemu oblasti je predstavljala grožnjo tako republikancem kot demokratom, zato so bile zanjo izdane mnoge tiralice in zahteve za izročitev pod različnimi ameriškimi predsedniki.
Leta 2013, v času vladavine Baracka Obame, je FBI Assato Shakur razglasil za eno najbolj iskanih tako imenovanih teroristk in jo uvrstil na seznam desetih najbolj iskanih oseb, s čemer je postala prva ženska na tem seznamu. Za njeno izročitev ZDA je že v 90. letih glasoval tudi »socialistični« senator Bernie Sanders.
Assata Shakur je v izgnanstvu ostala aktivna – pisala je, med drugim svojo avtobiografijo, in še naprej javno napadala rasistične temelje ZDA.
Assata predstavlja revolucionarni navdih in simbol neomajne borbe proti zatiranju. Z minuto tišine in nekaj besedami so se ji posvetili tudi na zadnjem septembrskem srečanju Antiavtoritarne poletne šole, ki je v organizaciji Antiavtoritarne Platforme potekala v Participativni ljubljanski avtonomni coni PLAC.
Naj počiva v moči. ★
Njeno avtobiografijo v digitalni obliki najdete na spodnji povezavi:
★ Assata: An autobiography – Assata Shakur
Prispevek je bil napisan in prvotno objavljen za anarhistično radijsko oddajo Črna luknja, ki je predvajana vsaj drugi četrtek ob 12h na Radiu Študent.
