Na današnji dan leta 2008 so policisti v centru Aten umorili petnajstletnega anarhista Alexandrosa Grigoropoulosa.
Umor je sprožil eno najintenzivnejših družbenih vstaj naše generacije, ki je močno zaznamovala tudi antiavtoritarno gibanje pri nas.
Vsako leto od takrat naprej se na ta dan spominjamo Alexandrosa Grigoropolulosa in družbene izkušnje vstaj, ki so sledile. Po večini grških mest vsako leto potekajo tudi množični protesti in druge aktivnosti. Tudi letos ni nič drugače. Krajše poročilo iz letošnjih protestov je objavljeno na koncu prispevka.
6. december 2008
Umor se je zgodil v središču Aten v četrti Eksarhija, ki zaradi številnih skvotov, socialnih centrov, zasedene univerze ter političnih aktivnosti slovi kot oporišče anarhistov in drugih antagonističnih gibanj.
6. decembra je v središče četrti, kamor policija le redko vstopi brez popolne opreme, na obhod prišla policijska patrulja, kar vsakič predstavlja jasno provokacijo. Prisotni anarhisti so se na njihov prihod odzvali z verbalnim pošiljanjem iz soseske, proti vozilu je poletelo nekaj plastenk vode. Iz avtomobila sta nato izstopila dva policista, prvi je proti skupini vrgel dimno bombo, drugi pa povlekel pištolo in v prsi ustrelil mladega Alexisa.
Alexis je izkrvavel na rokah svojega prav tako petnajstletnega tovariša. Njegova smrt je sprožila največji val protestov in družbene jeze po padcu diktature leta 1973.
Decembrska vstaja
Takoj po umoru se je vest bliskovito razširila. Anarhisti, avtonomisti in študentje so se začeli zbirati v skvotih, na fakultetah in na večjih mestnih trgih. Množično so se podali na ulice, da bi protestirali proti državnemu nasilju in policijskemu umoru. Ulice so že tisto noč zapirale neštete barikade, protesti so se kmalu sprevrgli v spopade s policijo in napade na simbole policijske države.
Protestom so se v hipu pridružili dijaki, kmetje, sindikati in splošna javnost. Brez prestanka so trajali tri tedne, vsa večja mesta so bila v plamenih. Alexisova smrt je bila tako zgolj sprožilec širšega gneva do politične in družbene situacije v Grčiji. Več tednov je bilo zasedenih več kot 800 fakultet in srednjih šol.
V tistem času je bila Grčija ekonomski laboratorij na periferiji Evrope, kjer so mednarodne denarne institucije preizkušale, kako daleč lahko gredo v privatizaciji in kratenju osnovnih delavskih in socialnih pravic. Radikalen napad kapitala na pogoje življenja v Grčiji je napovedoval prihodnost tudi drugod po Evropi.
Geslo “Danes Grčija, jutri vsa Evropa,” ki se je nanašalo na decembrsko vstajo in ga je uporabljajo tudi gibanje pri nas, je na drugi strani kazalo na možno drugačno pot. Splošno ljudsko vstajo proti vladajočemu sistemu povsod.
Decembrska vstaja se je kot plamen razširila po vsej Grčiji. S solidarnostnimi akcijami pred grškimi ambasadami in drugimi simbolnimi točkami globalnega sistema gospostva so se odzvali tudi številni aktivisti po celem svetu. Tudi pri nas so aktivisti iz anarhističnega gibanja spremljali dogajanje v Grčiji, o njem poročali ter izvedli tudi več solidarnostnih akcij [1I2] pred grško ambasado v Ljubljani. Izdana je bila tudi posebna tiskana številka časopisa Anarhistka.
Anarhistična pobuda Ljubljana je v izjavi za javnost takrat zapisala:
“Mladina, ki se s policijo bori za nadzor nad ulicami ve, da v tej družbi nima prihodnosti, ve, da je počasna smrt na delovnih mestih, v loviščih kapitala, tisto, kar je zanje predvideno. Umor, ki ga je zagrešila grška država, je resnica družbe v izjemno skoncentrirani obliki. Ogenj, v katerem se v dim razblinjajo banke in policijske postaje, supermarketi in zavarovalnice, razkraja naše okove in daje polet naši domišljiji in željam. V uničenih in oropanih ulicah naših mest ne vidimo zgolj očitnih rezultatov našega besa, vidimo predvsem možnost, da zares začnemo živeti.”
Policijski umor Alexisa je sprožil eno najintenzivnejših družbenih vstaj naše generacije. Ta je bila zgolj napoved socialnih nemirov, ki si zaradi nevzdržnih družbenih razmer, kapitalistične krize, izkoriščanja, neenakosti in revščine na različnih koncih sveta še vedno sledijo.
Za več informacij o lekcijah, idejah in kronologiji upora 2008 v branje priporočamo knjigo We are an image from the future, ki je izšla pri AK Press, najti pa jo je možno tudi na spletni strani libcom.org. Priporočamo tudi ogled kratkega dokumentarnega filma The Potential to Storm Heaven (Documentary on the December 2008 Rebellion in Greece), ki si ga lahko ogledate tukaj.
6. december 2025: “Hunta se ni končala leta 1973!”
Kot oblika boja proti pozabi vsako leto 6. decembra potekajo različna spominska zborovanja in protesti. Tudi letos ni bilo nič drugače. Razlogov za mobilizacijo je tako ali tako še več kot pred sedemnajstimi leti.
Današnja zgodnja poročila iz Aten obveščajo o policijski prisotnosti “na vsakem vogalu”. Policija je zasedla vse pomembne točke v mestih, ljudi in protestnike pa nadlegujejo in napadajo še pred samimi shodi. Community of Squatted Prosfygika je poročala, da je policija dva njihova tovariša tudi že ugrabila in pridržala. “Hunta se ni končala leta 1973!”
Ob 12h se je v Atenah začela mladinska spominska manifestacija, ki jo sklicujejo študentje in mladinske anarhistične skupine, popoldne in proti večeru pa se bodo začele še druge demonstracije in zborovanja.
Sestrska Anarhistična politična organizacija razume mobilizacijo v spomin na Alexisa tudi kot mobilizacijo za prihodnost, saj se družbene razmere vsako leto zaostrujejo, represivni aparat države pa na ulicah deluje kot okupacijska vojska:
“Sedemnajst let po decembrski vstaji država in šefi še intenzivneje organizirajo ropanje družbene baze in divjaško zatiranje družbenega in razrednega odpora. Izkoriščani in zatirani še naprej s svojo krvjo plačujejo za vzdrževanje in reprodukcijo barbarskega izkoriščevalskega in zatiralskega sistema, ki ubija, siromaši in uničuje družbe in naravni svet. Sedemnajst let pozneje se državna protivstajniška kampanja stopnjuje na vseh točkah družbenega in razrednega antagonizma – od napadov na skvote, azil univerz, stavkovne in sindikalne boje do zatiranja demonstracij in množičnega preganjanja, pridržanja in zapiranja anarhistov.”
Pred stavbo Univerze v središču Aten se je ob 18h začela tradicionalna množična demonstracija. Ta se je ob močnem policijskem spremstvu podala na pohod čez mesto proti Eksarhiji. Več kot šest tisoč udeležencev, kar je več kot prejšnja leta.
Manifestacija je ponovno potekala v vzdušju intenzivne represije, saj je policija na več mestih izzivala spopade. Tokrat so veliki demonstraciji preprečevali vstop v četrt Eksarhija in njen zaključek ob spominskem obeležju, kjer je bil umorjen Alexis.
Na ulici Benaki ob vhodu v Eksarhijo je policija popolnoma neizzvano napadla protestni shod in več ljudi brutalno pretepla. Med napadenimi je bil tudi blok sestrske Anarhistične politične organizacije. Ducate ljudi je bilo pridržanih. Video posnetek napada si lahko ogledate spodaj.
Tudi v Solunu so shod ob njegovem zaključku popolnoma obkrožile militarizirane policijske sile in udeleženstvu preprečile normalen zaključek pri Kamari. Pridržanih je bilo več kot deset aktivistov. Shodi so sicer potekali tudi v Larissi, Volosu, na Kreti in v drugih grških mestih. Za naslednje dni so že sklicana tudi solidarnostna zborovanja za vse pridržane. Alexis živi v našem boju! ★
